(1)
Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki je:
1.
upravljavec referenčne vrednosti in nima vzpostavljene zanesljive ureditve upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno določenimi, preglednimi in doslednimi vlogami in odgovornostmi za vse osebe, ki so vključene v zagotavljanje referenčne vrednosti oziroma, ki v skladu s 4. členom Uredbe 2016/1011/EU ni sprejel ustreznih ukrepov:
-
za odkrivanje in preprečevanje ali obvladovanje navzkrižja interesov med njim, vključno z njegovimi poslovodji, uslužbenci ali drugo osebo, ki je neposredno ali posredno pod njegovim nadzorom, in prispevajočimi osebami ali uporabniki,
-
za zagotovitev, da se presoja ali diskrecijska pravica v procesu določanja referenčnih vrednosti, kadar se ta zahteva, izvaja neodvisno in pošteno;
2.
upravljavec referenčne vrednosti in ne vzpostavi ter vzdržuje trajne in učinkovite funkcije nadzora oziroma ne zagotovi nadzora vseh vidikov zagotavljanja svojih referenčnih vrednosti v skladu s 5. členom Uredbe 2016/1011/EU;
3.
upravljavec referenčne vrednosti in ne vzpostavi okvira kontrole v skladu s 6. členom Uredbe 2016/1011/EU;
4.
upravljavec referenčne vrednosti in ne vzpostavi okvira odgovornosti, ki obsega evidentiranje, revidiranje in pregledovanje ter pritožbeni proces in zagotavlja dokaze o skladnosti v skladu s 7. členom Uredbe 2016/1011/EU;
5.
upravljavec referenčne vrednosti in ne vodi ali ne hrani podrobnih evidenc v skladu z 8. členom Uredbe 2016/1011/EU;
6.
upravljavec referenčne vrednosti in ne vzpostavi ter objavi mehanizma za sprejemanje in preiskovanje pritožb, vključno v zvezi s svojim procesom določanja referenčnih vrednosti, ter hrambo evidence o tem v skladu z 9. členom Uredbe 2016/1011/EU;
7.
upravljavec referenčne vrednosti in ne prenese funkcije zagotavljanja referenčne vrednosti v skladu z 10. členom Uredbe 2016/1011/EU;
8.
upravljavec referenčne vrednosti in za zagotavljanje referenčne vrednosti uporablja vhodne podatke, kadar referenčna vrednost ne temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, ki niso v skladu s točko a, b, c, e prvega odstavka 11. člena in drugim ter tretjim odstavkom 11. člena Uredbe 2016/1011/EU;
9.
upravljavec referenčne vrednosti, kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, upravljavec ne pridobi vhodnih podatkov od zanesljive in reprezentativne skupine ali vzorca prispevajočih oseb za zagotovitev, da je referenčna vrednost, ki temelji na teh podatkih, zanesljiva ter predstavlja tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo, kar ni v skladu s točko d prvega odstavka 11. člena Uredbe 2016/1011/EU;
10.
upravljavec referenčne vrednosti in ne razvije ali pri določanju referenčne vrednosti ne uporablja metodologije, ali ne sklene in objavi s tem povezanih sporazumov v skladu z 12. členom Uredbe 2016/1011/EU;
11.
upravljavec referenčne vrednosti in ne zagotovi preglednosti razvoja, upravljanja in uporabe referenčne vrednosti in metodologije v skladu s 13. členom Uredbe 2016/1011/EU;
12.
upravljavec referenčne vrednosti in ne vzpostavi ustreznega sistema za učinkovito kontrolo in poročanje agenciji v primeru manipulacije ali poskusa manipulacije referenčne vrednosti v skladu s 14. členom Uredbe 2016/1011/EU;
13.
upravljavec referenčne vrednosti in ne pripravi kodeksa ravnanja v skladu s 15. členom Uredbe 2016/1011/EU;
14.
nadzorovana prispevajoča oseba in nima vzpostavljenih učinkovitih sistemov za upravljanje in kontrolo v skladu s 16. členom Uredbe 2016/1011/EU;
15.
upravljavec ključne referenčne vrednosti in pri nameravanem prenehanju zagotavljanja ključne referenčne vrednosti ne postopa v skladu z 21. členom Uredbe 2016/1011/EU;
16.
upravljavec ključne referenčne vrednosti ali nadzorovana prispevajoča oseba podatkov za ključno referenčno vrednost, ki namerava prenehati prispevati vhodne podatke, ali nadzorovani subjekt, ki ga določi agencija in od katerega, ob tesnem sodelovanju njegovega pristojnega organa, zahteva da v ustreznem obdobju obvezno prispeva vhodne podatke, in ne postopa oziroma ne upošteva odločitev agencije v skladu s 23. členom Uredbe 2016/1011/EU;
17.
upravljavec referenčne vrednosti in ne obvesti agencije, ko njegova pomembna referenčna vrednost pade pod prag, določen v skladu s 24. členom Uredbe 2016/1011/EU;
18.
upravljavec referenčne vrednosti in uporablja izjeme od posebnih zahtev za pomembne referenčne vrednosti v nasprotju s 25. členom Uredbe 2016/1011/EU;
19.
upravljavec nepomembne referenčne vrednosti in ne obvešča agencije v skladu s 26. členom Uredbe 2016/1011/EU;
20.
upravljavec referenčne vrednosti in ne objavi izjave o referenčni vrednosti za vsako referenčno vrednost ali, kadar je primerno, za vsako skupino referenčnih vrednosti, ki se lahko v skladu z 29. členom Uredbe 2016/1011/EU uporablja v Uniji, v predpisani vsebini, rokih in na način, oziroma ne pregleda in po potrebi posodobi izjave o referenčni vrednosti v skladu s 27. členom Uredbe 2016/1011/EU;
21.
upravljavec referenčne vrednosti in skupaj z izjavo o referenčni vrednosti iz 27. člena Uredbe 2016/1011/EU ne objavi postopka glede ukrepov, ki jih sprejme v primeru spremembe ali prenehanja referenčne vrednosti oziroma skupine referenčnih vrednosti, ki jo je v skladu s prvim odstavkom 29. člena te uredbe mogoče uporabiti v Uniji, v skladu z 28. členom Uredbe 2016/1011/EU;
22.
nadzorovani subjekt, razen upravljavca iz prvega odstavka 28. člena Uredbe 2016/1011/EU, ki uporablja referenčno vrednost, pa ne pripravi in vzdržuje zanesljivih pisnih načrtov ukrepov, ki bi jih sprejel, če bi se referenčna vrednost bistveno spremenila ali bi se prenehala zagotavljati, ali teh načrtov ne odraža v pogodbenih razmerjih s strankami, ali teh načrtov in vseh njihovih posodobitev ne predloži agenciji na njeno zahtevo v skladu z 28. členom Uredbe 2016/1011/EU;
23.
nadzorovani subjekt in ne uporablja referenčnih vrednosti v skladu z 29. členom Uredbe 2016/1011/EU;
24.
izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki zaprosi za sprejem prenosljivega vrednostnega papirja ali drugega naložbenega produkta, ki se sklicuje na referenčno vrednost, v trgovanje na organiziranem trgu, pa ne zagotovi, da so v prospektu, ki bo objavljen na podlagi Direktive 2003/71/ES ali Direktive 2009/65/ES, tudi jasne in vidne informacije o upravljavcu, ki zagotavlja referenčno vrednost, v skladu z 29. členom Uredbe 2016/1011/EU;
25.
pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki namerava delovati kot upravljavec referenčne vrednosti, in agenciji ne predloži vloge za pridobitev dovoljenja ali registracije, ali ne zagotovi vseh potrebnih informacij, ali ne dopolni vloge na zahtevo agencije, ali ne deluje vedno, tudi v času izdaje dovoljenja ali registracije, v skladu s pogoji, ki jih določa Uredba 2016/1011/EU, v skladu s 34. členom Uredbe 2016/1011/EU.
(2)
Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 8. točke in 10. do 25. točke prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini:
2.
10 % skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če pravna oseba pripravi konsolidirane računovodske izkaze na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(3)
Če je narava storjenega prekrška iz 9. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini:
2.
2 % skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če pravna oseba pripravi konsolidirane računovodske izkaze na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(4)
Z globo od 400 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Z globo od 1.000 eurov do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6)
Z globo od 600 eurov do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(7)
Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 8. točke in 10. do 25. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe, ali samostojnega podjetnika posameznika, ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo do višine 500.000 eurov.
(8)
Če je narava storjenega prekrška iz 9. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo do 100.000 eurov.