2. člen
(usmeritve za OPPN)
V »Prilogi 2: Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora« se v tabeli, pri vrstici z oznako »ŽN-07«, v stolpcu z naslovom »Usmeritve za OPPN«, besedilo v celoti nadomesti z novim besedilom kot sledi:
»Predviden nov OPPN za izkoriščanje mineralne surovine (tehničnega kamna – apnenca, apnenca za industrijske namene in kalcita) ter sanacijo z vrnitvijo v primarno rabo – gozd.
Do sprejetja novega OPPN v veljavi ostaja Odlok o ureditvenem načrtu R2 za odkop kalcita in apnenca (Uradni list RS, št. 20/98). Na razširjenem območju kamnoloma, do sprejetja novega OPPN, niso dovoljeni posegi za izkoriščanje mineralne surovine.
Po sprejetju novega OPPN so na območju dovoljeni posegi za pridobivanje mineralne surovine; eksplotiranje in sanacija, preoblikovanje reliefa, ureditev brežin in etaž, deponija jalovine, gradnja potrebnih objektov, komunalne infrastrukture in dostopov. Vsi posegi se morajo izvajati znotraj območja urejanja.
Zagotovi se etapna izvedba posega, ki je vezana na sprotno sanacijo kamnoloma v primarno rabo (gozd). Površina osnovnega platoja ob reki Kamniški Bistrici se glede na potrebe v Občini Kamnik in podrobno preučitev razmer lahko nameni športno rekreativni ali gospodarski funkciji. Etapnost pridobivanja in sanacije se podrobneje opredeli v OPPN.
Pridobivanje poteka po metodi od zgoraj navzdol. Izvaja se z vrtanjem minskih vrtin velikega premera in masovnim miniranjem. Vertikalni transport poteka po drči ali s premetavanjem odstreljenega materiala preko delovnih etažna osnovni plato, ki se pomika po pobočju navzdol.
Nakladanje (pranje, drobljenje, bogatenje) in manipulacija se izvaja na osnovni etaži obstoječega kamnoloma. Drobljenje surovine je mogoče tudi na predvidenih platojih. Transport surovine se vrši s kamioni.
Končne brežine morajo biti nižje in generalni naklon etaž manjši kot v obstoječem kamnolomu.
Na obstoječ plato ob reki Kamniški Bistrici je možno umeščanje novih objektov za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (rudarskih objektov, rudarskih postrojev in rudarske infrastrukture). V preostala območja se, razen rudarske infrastrukture, ne umešča objektov za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin.
Dostop za vse vrste transportnih vozil je urejen preko obstoječega priključka, preko mostu in javne poti JP 660475 Županje Njive, ki se vključi na regionalno cesto RT 923 Stahovica–Kamniška Bistrica. Treba je izdelati prometno-tehnično preveritev priključka JP 660475 na regionalno cesto RT-923/1087 in preveriti ustreznost obstoječe prometne signalizacije v predmetnem križišču.
Prometne obremenitve tovornega prometa na javno cestno omrežje se ne smejo povečati.
Interne ceste in dostopi se v skladu s potrebami uredijo znotraj območja.
Kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje ostaja v obstoječem obsegu.
Usmeritve za zmanjšanje vplivov na kakovost zraka
Uporabljajo se vrtalni stroji z odpraševalno napravo.
Drobilno-sejalne naprave (fiksne in mobilne) morajo imeti sistem odpraševanja ali sistem močenja.
Uporablja se sistem močenja kamnoloma in transportnih poti.
Glavna transportna pot od vstopa do objekta »pralnica in klasirnica« mora biti asfaltirana.
Usmeritve za zmanjšanje obremenitev s hrupom in vibracijami
Stanovanjski objekt na naslovu Stahovica 25B se zaščiti s transparentno protihrupno ograjo (dolžine 17 m, višine 3 m).
Priporoča se, da investitor predvideno protihrupno ograjo za zaščito objekta Stahovica 25 b podaljša na način, da se zaščiti tudi objekta Stahovica 25 in Stahovica 25 a, tako da bodo vrednosti Ldvn na fasadi teh objektov manjše od priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (Ldvn=53 dBA).
Proces bogatenja poteka v zaprtem prostoru (v obstoječem objektu »pralnica in klasirnica«)
Miniranje se izvaja na način, da ne pride do poka (zakasnilci, detonatorji in detonacijska vrvica so v vrtini).
Potrebno je redno vzdrževanje in posodabljanje delovnih strojev.
Ob drobilno-sejalnih napravah se vzpostavijo začasni nasipi iz odkopanega materiala.
Ob miniranjih in drugih delih, ki povzročajo večje ali izredne emisije hrupa, se obvešča okoliške prebivalce.
Redno se izvaja seizmične meritve in monitoring obremenitev hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih.
Med miniranji se zapira cesta Stahovica–Kamniška Bistrica, po predhodni uskladitvi z Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije tudi gozdna cesta Iverje–Grohati potok.
Usmeritve za varstvo podtalnice in vodnih virov
Splošni ukrepi
Vsi tehnološki objekti morajo biti prekriti s streho. Obvezno je zbiranje meteorne vode s streh objektov in njeno odvajanje v reko Kamniško Bistrico.
Obvezno je imenovanje odgovorne osebe za nadzor nad stanjem okoljskih razmer, vodenje obratovalnega dnevnika in redno vzdrževanje vseh odkritih pomanjkljivosti.
Zagotoviti je treba ukrepe za varstva pred požarom. Gašenje z vodo ni zaželeno.
Varstveni ukrepi pri delu v kamnolomu
Odvodnjavanje se uredi na način, da ne prihaja do izpiranja onesnaževal in prahu, da se ne povzroča kalnosti potoka Grohat ali reke Kamniške Bistrice.
Padavinske vode iz asfaltiranih površin in vode za oroševanje asfaltiranih voznih površin se pred izlivom v reko Kamniško Bistrico očistijo v usedalnikih in lovilcih olj.
Na obstoječ plato se v bližino vhoda v območje umesti objekt za popravilo, vzdrževanje in parkiranje strojev, pretakanje goriv in zbiranje ter začasno hranjenje komunalnih in drugih odpadkov.
S streho prekrit objekt mora imeti neprepustno (betonsko) ploščad. Odpadne vode s ploščadi se zbirajo v neprepustnem bazenu, ki lahko zadrži celotno količino goriv in se redno prazni.
Uporablja se razstreliva brez toksičnih ostankov, pakirana v trdni embalaži, ki se ob normalnem rokovanju ne more strgati zunaj vrtine ali v vrtini.
Z vsemi morebitnimi nevarnimi odpadki (razsuto razstrelivo, odpadna olja, z olji onesnažene krpe, onesnažena absorpcijska sredstva ipd.) je treba ravnati skladno s predpisi o ravnanju z odpadki (skladiščenje v vodotesnih posodah z označeno vrsto in klasifikacijsko številko, oddaja pooblaščenemu zbiralcu, ki izda evidenčni list). Nastajajo tudi komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih posodah.
Intervencijski ukrepi v primeru izrednih dogodkov
Za primere nesrečnih dogodkov je treba izdelati navodila za ukrepanje, s katerimi morajo biti seznanjeni in ustrezno usposobljeni vsi delavci v območju pridobivalnega prostora. Pooblaščene osebe morajo biti v 24-urni pripravljenosti. V intervencijsko enoto mora biti vključen tudi hidrogeolog.
Na območju morajo biti vedno na voljo zaščitna folija, lovilna korita in ustrezna adsorpcijska sredstva zadostnih količin za nevtralizacijo celotne količine goriva.
V bližini lokacije je treba imeti rezervni delovni stroj, s katerim se lahko izvede takojšnji izkop onesnažene zemljine. Onesnaženje je treba takoj omejiti, onesnažen material pobrati s tal, zemljino odkopati, odstraniti in jo shraniti v ustrezne nepropustne zabojnike. Izdelati je treba analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene institucije. Kontaminirano zemljino je treba predati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov.
Vsa nesrečna razlitja in dogodke je treba vpisati v gradbeni dnevnik in o tem obvestiti pristojne službe. Na stroške investitorja upravljavec vodovoda zagotovi monitoring na zajetju.
Drugi ukrepi
Obstoječa vrtina za zajem tehnoloških voda bo opuščena. V nadaljnjih postopkih bo podana vloga za novo vodno dovoljenje za vrtino na drugi lokaciji. Potrebe po tehnološki vodi se ne bodo spremenile.
Usmeritve za zmanjšanje vplivov na stabilnost in kakovost tal, površinske vode, gozdna zemljišča in naravo
Odstranjevanje vegetacije in odkrivke s kamnite podlage se izvaja sproti glede na predvideno faznost eksplotacije. Zagotavlja se čim manjši naklon končnih brežin in zadostno količino zemljine, ki bo po končani eksploataciji omogočala rast avtohtonih rastlinskih vrst.
V času zemeljskih del se uredi ustrezno odvodnjavanje padavinskih voda.
Morebitno začasno shranjevanje humusa in jalovine se predvidi čim bližje bodoči uporabi in znotraj območja pridobivalnega prostora. Material iz odkrivke naslednje faze izkoriščanja se takoj uporabi za sanacijo že izkoriščenih delov.
Izven območja je prepovedana vožnja tovornih vozil, mehanizacije in izvajanje del za varovanje območja ter omilitve negativnih vplivov posega na okolje.
Treba je preprečiti padanje odstranjene vegetacije, zemljine, odkopane kamnine in jalovine na gozdno cesto Iverje–Grohati potok in v potok Grohat ter reko Kamniško Bistrico, kjer s kaljenjem vode in plavjem lahko nevarno ogrožajo varnost plovbe.
Prepovedano je odlaganje odpadkov in gradbenega materiala v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča.
V primeru izvedbe posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano varstvo rib in njihovih habitatov, skladno s pristojno ribiško družino. Določeni morajo biti cilji, omejitve in potrebni omilitveni ukrepi.
V načrtu sanacije se predvidi rešitve za povečanje ekosistemske pestrosti in za vzpostavitev primernih življenjskih prostorov za naselitev različnih prostoživečih vrst ptic (mikrolokacije v stenah in na terasah).
Na EPO 29200 Melišča pri Stahovici, ki je hkrati tudi SAC SI3000043 Stahovica – melišča, se ne posega.
V primeru odkritja podzemne jame, razpoke drugega kraškega pojava ali najdb fosilov in mineralov naj investitor ali izvajalec o tem obvesti pristojne službe.
Ob sanaciji se zagotovi vzpostavitev prehodov za živali, ki bodo zagotavljali povezljivost prostora preko posamezne etaže.
Gospodarjenje v okoliških gozdovih se ne sme spremeniti. Ohrani se priključke vlak na gozdno cesto in prostore za skladiščenje lesa.
Morebitni posegi in zapore na gozdni cesti št. 043192 Iverje–Grohati potok se predhodno uskladijo z upravljavcem gozdne ceste, Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Kamnik.
Upravljavec kamnoloma izvede investicijska dela za izboljšanje stanja gozdov v Občini Kamnik. Izbor območja se uskladi z Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije.
Sečnjo gozdov v pridobivalnem prostoru se izvaja v jesenskem času, izven obdobja razmnoževanja ksilofagnih vrst hroščev in ptic.
Posekan les se odstrani v najkrajšem možnem času.
Uporabljajo se stroji, ki ne puščajo mineralnih olj, ne oddajajo prekomerne količine izpušnih plinov in ne povzročajo prekomernega hrupa.
Usmeritve za zmanjšanje vplivov na krajino
Tehnična sanacija in rekultivacija se izvedeta na način, da se zagotovi trajno stabilnost in varnost saniranih površin in okolice ter izboljša videz degradirane krajine. Tehnična sanacija in rekultivacija se v sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki s tega področja podrobneje opredelita v rudarskem projektu in OPPN.
Končno oblikovanje površine terena se izvede v terasasti obliki s sistemom etažnih ravnin in osnovnim platojem. V čim večji možni meri naj se omili grobe prehode med območjem kamnoloma in okoliškega naravnega terena.
Rekultivacija se izvede s sadnjo raznolikih avtohtonih in pionirskih rastlinskih vrst. Uspešen razvoj naravnega sestoja se zagotovi z ustreznim vzdrževanjem rastlinskega materiala in vzpostavitvijo ustreznih rastnih pogojev.
Pridobivanje mineralnih surovin na vedutno najbolj izpostavljenem delu obstoječega kamnoloma se vključi v prvo fazo, kateri sledi sanacija.«
Drobilno-sejalne naprave (fiksne in mobilne) morajo imeti sistem odpraševanja ali sistem močenja.
Uporablja se sistem močenja kamnoloma in transportnih poti.
Glavna transportna pot od vstopa do objekta »pralnica in klasirnica« mora biti asfaltirana.
Usmeritve za zmanjšanje obremenitev s hrupom in vibracijami
Stanovanjski objekt na naslovu Stahovica 25B se zaščiti s transparentno protihrupno ograjo (dolžine 17 m, višine 3 m).
Priporoča se, da investitor predvideno protihrupno ograjo za zaščito objekta Stahovica 25 b podaljša na način, da se zaščiti tudi objekta Stahovica 25 in Stahovica 25 a, tako da bodo vrednosti Ldvn na fasadi teh objektov manjše od priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (Ldvn=53 dBA).
Proces bogatenja poteka v zaprtem prostoru (v obstoječem objektu »pralnica in klasirnica«)
Miniranje se izvaja na način, da ne pride do poka (zakasnilci, detonatorji in detonacijska vrvica so v vrtini).
Potrebno je redno vzdrževanje in posodabljanje delovnih strojev.
Ob drobilno-sejalnih napravah se vzpostavijo začasni nasipi iz odkopanega materiala.
Ob miniranjih in drugih delih, ki povzročajo večje ali izredne emisije hrupa, se obvešča okoliške prebivalce.
Redno se izvaja seizmične meritve in monitoring obremenitev hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih.
Med miniranji se zapira cesta Stahovica–Kamniška Bistrica, po predhodni uskladitvi z Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije tudi gozdna cesta Iverje–Grohati potok.
Usmeritve za varstvo podtalnice in vodnih virov
Splošni ukrepi
Vsi tehnološki objekti morajo biti prekriti s streho. Obvezno je zbiranje meteorne vode s streh objektov in njeno odvajanje v reko Kamniško Bistrico.
Obvezno je imenovanje odgovorne osebe za nadzor nad stanjem okoljskih razmer, vodenje obratovalnega dnevnika in redno vzdrževanje vseh odkritih pomanjkljivosti.
Zagotoviti je treba ukrepe za varstva pred požarom. Gašenje z vodo ni zaželeno.
Varstveni ukrepi pri delu v kamnolomu
Odvodnjavanje se uredi na način, da ne prihaja do izpiranja onesnaževal in prahu, da se ne povzroča kalnosti potoka Grohat ali reke Kamniške Bistrice.
Padavinske vode iz asfaltiranih površin in vode za oroševanje asfaltiranih voznih površin se pred izlivom v reko Kamniško Bistrico očistijo v usedalnikih in lovilcih olj.
Na obstoječ plato se v bližino vhoda v območje umesti objekt za popravilo, vzdrževanje in parkiranje strojev, pretakanje goriv in zbiranje ter začasno hranjenje komunalnih in drugih odpadkov.
S streho prekrit objekt mora imeti neprepustno (betonsko) ploščad. Odpadne vode s ploščadi se zbirajo v neprepustnem bazenu, ki lahko zadrži celotno količino goriv in se redno prazni.
Uporablja se razstreliva brez toksičnih ostankov, pakirana v trdni embalaži, ki se ob normalnem rokovanju ne more strgati zunaj vrtine ali v vrtini.
Z vsemi morebitnimi nevarnimi odpadki (razsuto razstrelivo, odpadna olja, z olji onesnažene krpe, onesnažena absorpcijska sredstva ipd.) je treba ravnati skladno s predpisi o ravnanju z odpadki (skladiščenje v vodotesnih posodah z označeno vrsto in klasifikacijsko številko, oddaja pooblaščenemu zbiralcu, ki izda evidenčni list). Nastajajo tudi komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih posodah.
Intervencijski ukrepi v primeru izrednih dogodkov
Za primere nesrečnih dogodkov je treba izdelati navodila za ukrepanje, s katerimi morajo biti seznanjeni in ustrezno usposobljeni vsi delavci v območju pridobivalnega prostora. Pooblaščene osebe morajo biti v 24-urni pripravljenosti. V intervencijsko enoto mora biti vključen tudi hidrogeolog.
Na območju morajo biti vedno na voljo zaščitna folija, lovilna korita in ustrezna adsorpcijska sredstva zadostnih količin za nevtralizacijo celotne količine goriva.
V bližini lokacije je treba imeti rezervni delovni stroj, s katerim se lahko izvede takojšnji izkop onesnažene zemljine. Onesnaženje je treba takoj omejiti, onesnažen material pobrati s tal, zemljino odkopati, odstraniti in jo shraniti v ustrezne nepropustne zabojnike. Izdelati je treba analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene institucije. Kontaminirano zemljino je treba predati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov.
Vsa nesrečna razlitja in dogodke je treba vpisati v gradbeni dnevnik in o tem obvestiti pristojne službe. Na stroške investitorja upravljavec vodovoda zagotovi monitoring na zajetju.
Drugi ukrepi
Obstoječa vrtina za zajem tehnoloških voda bo opuščena. V nadaljnjih postopkih bo podana vloga za novo vodno dovoljenje za vrtino na drugi lokaciji. Potrebe po tehnološki vodi se ne bodo spremenile.
Usmeritve za zmanjšanje vplivov na stabilnost in kakovost tal, površinske vode, gozdna zemljišča in naravo
Odstranjevanje vegetacije in odkrivke s kamnite podlage se izvaja sproti glede na predvideno faznost eksplotacije. Zagotavlja se čim manjši naklon končnih brežin in zadostno količino zemljine, ki bo po končani eksploataciji omogočala rast avtohtonih rastlinskih vrst.
V času zemeljskih del se uredi ustrezno odvodnjavanje padavinskih voda.
Morebitno začasno shranjevanje humusa in jalovine se predvidi čim bližje bodoči uporabi in znotraj območja pridobivalnega prostora. Material iz odkrivke naslednje faze izkoriščanja se takoj uporabi za sanacijo že izkoriščenih delov.
Izven območja je prepovedana vožnja tovornih vozil, mehanizacije in izvajanje del za varovanje območja ter omilitve negativnih vplivov posega na okolje.
Treba je preprečiti padanje odstranjene vegetacije, zemljine, odkopane kamnine in jalovine na gozdno cesto Iverje–Grohati potok in v potok Grohat ter reko Kamniško Bistrico, kjer s kaljenjem vode in plavjem lahko nevarno ogrožajo varnost plovbe.
Prepovedano je odlaganje odpadkov in gradbenega materiala v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča.
V primeru izvedbe posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano varstvo rib in njihovih habitatov, skladno s pristojno ribiško družino. Določeni morajo biti cilji, omejitve in potrebni omilitveni ukrepi.
V načrtu sanacije se predvidi rešitve za povečanje ekosistemske pestrosti in za vzpostavitev primernih življenjskih prostorov za naselitev različnih prostoživečih vrst ptic (mikrolokacije v stenah in na terasah).
Na EPO 29200 Melišča pri Stahovici, ki je hkrati tudi SAC SI3000043 Stahovica – melišča, se ne posega.
V primeru odkritja podzemne jame, razpoke drugega kraškega pojava ali najdb fosilov in mineralov naj investitor ali izvajalec o tem obvesti pristojne službe.
Ob sanaciji se zagotovi vzpostavitev prehodov za živali, ki bodo zagotavljali povezljivost prostora preko posamezne etaže.
Gospodarjenje v okoliških gozdovih se ne sme spremeniti. Ohrani se priključke vlak na gozdno cesto in prostore za skladiščenje lesa.
Morebitni posegi in zapore na gozdni cesti št. 043192 Iverje–Grohati potok se predhodno uskladijo z upravljavcem gozdne ceste, Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Kamnik.
Upravljavec kamnoloma izvede investicijska dela za izboljšanje stanja gozdov v Občini Kamnik. Izbor območja se uskladi z Občino Kamnik in Zavodom za gozdove Slovenije.
Sečnjo gozdov v pridobivalnem prostoru se izvaja v jesenskem času, izven obdobja razmnoževanja ksilofagnih vrst hroščev in ptic.
Posekan les se odstrani v najkrajšem možnem času.
Uporabljajo se stroji, ki ne puščajo mineralnih olj, ne oddajajo prekomerne količine izpušnih plinov in ne povzročajo prekomernega hrupa.
Usmeritve za zmanjšanje vplivov na krajino
Tehnična sanacija in rekultivacija se izvedeta na način, da se zagotovi trajno stabilnost in varnost saniranih površin in okolice ter izboljša videz degradirane krajine. Tehnična sanacija in rekultivacija se v sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki s tega področja podrobneje opredelita v rudarskem projektu in OPPN.
Končno oblikovanje površine terena se izvede v terasasti obliki s sistemom etažnih ravnin in osnovnim platojem. V čim večji možni meri naj se omili grobe prehode med območjem kamnoloma in okoliškega naravnega terena.
Rekultivacija se izvede s sadnjo raznolikih avtohtonih in pionirskih rastlinskih vrst. Uspešen razvoj naravnega sestoja se zagotovi z ustreznim vzdrževanjem rastlinskega materiala in vzpostavitvijo ustreznih rastnih pogojev.
Pridobivanje mineralnih surovin na vedutno najbolj izpostavljenem delu obstoječega kamnoloma se vključi v prvo fazo, kateri sledi sanacija.«