33. člen
(restrukturiranje izpostavljenosti)
(1)
Banka restrukturira izpostavljenosti do dolžnika z izvedbo ene ali več aktivnosti, za katere se sicer ob normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi odločila. Ukrepi restrukturiranja predstavljajo koncesije (popuščanja) dolžniku, ki ima ali je na tem, da bo imel težave pri izpolnjevanju finančnih obveznosti (finančne težave). Restrukturiranje nastane kot posledica nezmožnosti dolžnika odplačevati dolg pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe bodisi z novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. V ta okvir spadajo tudi pogodbe z vgrajeno klavzulo o restrukturiranju.
(2)
Finančne težave oziroma zmožnost odplačevanja dolga banka pri restrukturiranju izpostavljenosti ocenjuje na ravni dolžnika. Pri tem se kot dolžnik štejejo vse pravne osebe v dolžnikovi skupini, ki se zajemajo v obseg računovodske konsolidacije skupine, in fizične osebe, ki obvladujejo to skupino. Zmožnost odplačevanja dolga dolžnika ocenjuje banka, poleg možnosti prevzema drugih sredstev oziroma poplačila z unovčenjem kreditnih zavarovanj, predvsem z vidika vpliva restrukturiranja na zadostnost denarnega toka iz poslovanja dolžnika oziroma z vidika možnosti obvladovanja tistih družb izmed povezanih družb, ki so sposobne ustvarjati denarni tok iz poslovanja.