12. člen
(sistem za spremljavo kreditov)
(1)
Banka mora vzpostaviti jasno in dosledno organizacijsko strukturo, politike, procese in notranje akte glede procesa spremljave v skladu s sprejeto strategijo upravljanja kreditnega tveganja ter jasno razmejitev nalog med procesoma spremljave in odobritve kreditov.
(2)
Banka mora vzpostaviti sistem neprekinjenega spremljanja kreditnega portfelja, ki vključuje analitične postopke in metodologije za ocenjevanje oziroma merjenje kreditnega tveganja. Tak sistem mora zagotoviti ustrezne informacije o strukturi in kakovosti kreditnega portfelja ter koncentraciji kreditnega tveganja banke kot tudi na ravni bančne skupine.
(3)
Banka z namenom upravljanja tveganja koncentracije vzpostavi in vzdržuje ustrezne limite izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Limiti morajo vključevati bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti.
(4)
Učinkovit sistem za spremljavo kreditov mora:
-
zagotoviti, da banka lahko redno in ves čas trajanja kreditnega razmerja spremlja poslovanje dolžnika in njegovo kreditno sposobnost;
-
spremljati izpolnjevanje pogojev, ki izhajajo iz kreditne pogodbe;
-
v primeru namenskih kreditov spremljati porabo odobrenih sredstev v dogovorjene namene;
-
spremljati rednost plačil in ugotavljati kršitev pogodbenih obveznosti;
-
spremljati izvrševanje pogodbenih zavez ter evidentirati njihove morebitne kršitve in spremljati izvrševanje pogodbenih sankcij v primeru kršitev pogodbenih zavez;
-
spremljati razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo kreditnega zavarovanja (angl. loan to value – LTV) ter pokritost izpostavljenosti s kreditnim zavarovanjem;
-
spremljati primernost višine oblikovanih popravkov vrednosti in rezervacij;
-
spremljati tveganje koncentracije in morebitna odstopanja od vzpostavljenih limitov iz tretjega odstavka tega člena;
-
zagotoviti učinkovito in pravočasno ugotavljanje povečanega kreditnega tveganja in nedonosnih kreditov;
-
spremljati tveganje kreditov v tujih valutah.
(5)
Banka mora vzpostaviti ter uveljaviti notranje kontrole in postopke, ki omogočajo, da se izjeme, prenosi odločitev na višje ravni (eskalacije) in odstopanja od politik, postopkov in limitov pravočasno poročajo odgovornim za ukrepanje.
(6)
Banka mora pri ocenjevanju posameznih kreditov in kreditnega portfelja upoštevati potencialne prihodnje negativne spremembe v ekonomskem okolju ter periodično oceniti izpostavljenost kreditnemu tveganju ob upoštevanju izjemnih razmer (analiza scenarijev in stresni testi).