Sklep o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-3 oziroma Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU) ter v predpisih, izdanih na njuni podlagi.

Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

»bonitetna ocena dolžnika« pomeni oceno kreditne kakovosti dolžnika, ki se odrazi v razvrstitvi dolžnika v ustrezen bonitetni razred v skladu z določbami 4. poglavja tega sklepa;

»bonitetni razred« pomeni kategorijo tveganja v okviru bonitetne lestvice, v katero se razvrstijo dolžniki ali izpostavljenosti s podobnim kreditnim tveganjem;

»bonitetni sistem« pomeni vse modele, procese, kontrole, zbiranje podatkov in informacijske sisteme, ki podpirajo ocenjevanje kreditnega tveganja in razvrščanje dolžnikov oziroma izpostavljenosti v bonitetne razrede;

»cenilec« je neodvisni in usposobljeni ocenjevalec vrednosti premoženja, tj. oseba, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve, ter je neodvisna od procesa odločanja o poslih, zavarovanih s premoženjem, katerega vrednost se ocenjuje;

»centralni kreditni register« je centralni kreditni register, ki ga vodi Banka Slovenije v skladu z Zakonom o centralnem kreditnem registru (Uradni list RS, št. 77/16);

»datum ocenitve vrednosti« je datum, za katerega velja izdelana ocena vrednosti;

»koncesija (popuščanje)« pomeni popuščanje dolžniku s spreminjanjem prvotnih pogojev kreditiranja zaradi pravnih ali ekonomskih razlogov, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika;

»kredit« je bilančna ali zunajbilančna izpostavljenost, iz naslova katere je banka izpostavljena kreditnemu tveganju;

»kreditno tveganje« je tveganje izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke v pogodbeno dogovorjenem roku;

»napredni statistični modeli« so statistični modeli vrednotenja zavarovanja s premoženjem, ki izpolnjujejo merila iz poglavja 7.4 Smernic o odobravanju in spremljanju kreditov (EBA/GL/2020/06), vključno z zanesljivostjo modela;

»nedonosne izpostavljenosti« so nedonosne izpostavljenosti, kot so opredeljene v 47a členu Uredbe 575/2013/EU;

»neplačane izpostavljenosti« so izpostavljenosti, pri katerih je prišlo do neplačila, kot je opredeljeno v 178. členu Uredbe 575/2013/EU;

»poslovni subjekt« je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik;

»preostalo tveganje« je tveganje manjše učinkovitosti kreditnih zavarovanj od pričakovane, ki je posledica nastanka ali porasta drugih tveganj (npr. pravno, operativno, likvidnostno, tržno tveganje) zaradi uporabe kreditnih zavarovanj;

»restrukturirane izpostavljenosti« so restrukturirane izpostavljenosti, kot so opredeljene v 47b členu Uredbe 575/2013/EU;

»standardi ocenjevanja vrednosti« so veljavni mednarodni in evropski standardi za ocenjevanje vrednosti, kot so Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (angl. International Valuation Standards Council – IVSC), Evropski standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Evropska skupina združenj cenilcev (angl. The European Group of Valuers' Associations – TEGOVA), in standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Kraljevi inštitut pooblaščenih ocenjevalcev (angl. Royal Institute of Chartered Surveyors – RICS);

»tveganje koncentracije« je tveganje čezmerne neposredne in/ali posredne izpostavljenosti iz naslova kreditnega tveganja banke ali bančne skupine do posamezne stranke, skupine povezanih strank ali strank, ki jih povezujejo skupni dejavniki tveganja;

»tveganje kreditov v tujih valutah« je kreditno tveganje iz naslova kreditov v tujih valutah, pri katerih kreditojemalci niso uporabili varovanja pred valutnim tveganjem;

»validacija« pomeni neodvisno preverjanje ustreznosti in skladnosti bonitetnega sistema z relevantnimi zahtevami za posamezen bonitetni sistem.