Sklep o upravljanju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah

Banka mora zagotavljati, da je odobravanje kreditov v pristojnosti oseb z ustreznimi znanji, kompetencami in strokovnimi izkušnjami. V notranjem aktu mora banka natančno opredeliti delegiranje pooblastil za odobravanje kreditov. Pooblastila morajo biti jasno razčlenjena po ustreznih ravneh banke in se razlikovati najmanj glede na vrsto, namen in znesek kredita. Iz kreditne dokumentacije mora biti jasno razvidno, kdo je kredit odobril.

Pri posamezni odločitvi o odobritvi kredita mora banka ustrezno upoštevati značilnosti, vključno z velikostjo in kompleksnostjo obravnavanega kredita, ter vrsto in profil tveganosti kreditojemalca. Struktura nosilcev odločanja o kreditih mora biti skladna z nagnjenostjo banke k prevzemanju kreditnega tveganja, odražati mora poslovni model banke, zagotavljati objektivnost, nepristranskost in primerno obravnavo nasprotij interesov. Pooblastila in omejitve vsakega nosilca odločanja morajo biti jasno opredeljeni. Funkcija upravljanja tveganja mora zagotavljati ustrezne kontrole nad prevzemanjem kreditnega tveganja in biti neodvisna od enote komercialnega poslovanja. Kadar je odločitev o odobritvi kredita z vidika tveganj manj pomembna, lahko o njej odloči le enota komercialnega poslovanja. Odločitev o kreditu mora biti jasna in dobro dokumentirana.

V primeru nestrinjanja enote komercialnega poslovanja in enote upravljanja kreditnega tveganja glede odobritve kredita mora banka zagotoviti upoštevanje vzpostavljenih pravil odločanja.

Banka mora vzpostaviti jasna pravila in postopke glede pristojnosti pri obravnavi in odobritvi izjem (npr. prilagoditev bonitetne ocene, odobritev kreditov pod pogoji, ki odstopajo od sprejetih standardov kreditiranja in politike kreditnih zavarovanj). Samo v izjemnih primerih se lahko predlaga kreditiranje, ki ni v skladu s politiko in predpisanimi pogoji. Take primere je treba dokumentirati in utemeljiti, odobravanje takih poslov pa je v pristojnosti ustreznega organa banke. Banka mora zagotoviti spremljanje okoliščin in pogojev ob odobritvi poslov, ki niso v skladu s politiko in predpisanimi pogoji.

Če banka v procesu odobravanja kreditov uporablja avtomatizirano odločanje, mora imeti vzpostavljene jasne politike glede produktov, segmentov in omejitev, pri katerih je avtomatizirano odločanje dovoljeno.