Če podjetje vodi poslovne knjige in evidence v valuti, ki ni njegova funkcijska valuta, mora pri pripravi svojih računovodskih izkazov vse zneske prevesti v funkcijsko valuto v skladu z 20.–26. členom. Tako v funkcijski valuti nastanejo isti zneski, kot če bi se postavke že od vsega začetka evidentirale v funkcijski valuti. Na primer, denarne postavke se prevedejo v funkcijsko valuto na podlagi končnega tečaja, nedenarne postavke, izmerjene po izvirni vrednosti, pa se prevedejo na podlagi menjalnega tečaja na dan transakcije, na podlagi katere so se postavke pripoznale.
Vstopite v TFL 