20. člen
(izjeme od načela prostovoljne vrnitve)
(1)
Delavec migrant lahko svoje dovoljenje podaljša za nadaljnja tri leta, če:
a)
ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi še najmanj za eno leto in mu je bila v državi zaposlitve priznana pravica do združevanja družine v skladu z zakonodajo;
b)
je bil pred potekom veljavnosti dovoljenja najmanj eno leto zaposlen in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi še najmanj za eno leto;
c)
je med veljavnostjo dovoljenja opravljal strokovno zaposlitev najmanj eno leto in ima sklenjeno pogodbo za strokovno zaposlitev še najmanj za eno leto;
d)
je med veljavnostjo dovoljenja pridobil dodatna znanja oziroma poklicne kvalifikacije in na podlagi tega opravljal strokovno zaposlitev najmanj šest mesecev ter ima sklenjeno pogodbo za strokovno zaposlitev še najmanj za eno leto.
(2)
V skladu s svojo zakonodajo lahko država izvora v skladu s petim odstavkom 4. člena tega sporazuma zavrne izdajo soglasja za podaljšanje dovoljenja delavcu migrantu iz točk c) in d) prvega odstavka tega člena, če se mu zagotovi zaposlitev s primerljivo plačo v državi izvora.
(3)
V primeru iz točk a) in b) prvega odstavka tega člena pristojni nosilec države zaposlitve o podaljšanju dovoljenja obvesti pristojnega nosilca države izvora.
(4)
V primeru iz točk c) in d) prvega odstavka tega člena mora pristojni nosilec države zaposlitve pred podaljšanjem dovoljenja pridobiti pisno soglasje pristojnega nosilca države izvora.
(5)
Stroške podaljšanja dovoljenja krije delavec migrant.