5. člen
(sum na okužbo)
(1)
Na okužbo s hruševim ožigom se sumi, če je na gostiteljskih rastlinah katero od naslednjih bolezenskih znamenj:
-
razpoke in rakaste rane na lesu, nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja;
-
brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi;
-
voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov ter cvetnih šopov;
-
kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico;
-
ožgan videz okuženih poganjkov: mladi vršički se oranžno obarvajo, vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve;
-
sprememba barve iz prejšnje alineje se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista;
-
plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo);
-
posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.
(2)
Na okužbo s hruševim ožigom se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj iz prejšnjega odstavka, so pa bili izpolnjeni naslednji pogoji za okužbo s hruševim ožigom:
-
občutljiva fenološka faza rastlin,
-
ugodne klimatske razmere in
-
nahajanje rastlin na okuženem območju ali v neposredni bližini meje okuženega območja.
(3)
Če so pogoji za okužbo iz prejšnjega odstavka izpolnjeni, izvajalec javne službe napove nevarnost okužbe s hruševim ožigom.
(4)
Gostiteljska rastlina se šteje za okuženo, če je rezultat diagnostične preiskave pozitiven ali če raste na isti enoti pridelave oziroma GERK-u ali lokaciji, kjer je bila potrjena okužena gostiteljska rastlina in kaže bolezenska znamenja iz prvega odstavka tega člena.