2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
enota pridelave je del mesta pridelave, določena z GERK-om, na kateri se lahko vzpostavi in vzdržuje drevesnica ali matični nasad, kjer se na predpisan način zagotavlja odsotnost okužbe s hruševim ožigom;
2.
GERK je grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
3.
imetniki gostiteljskih rastlin so imetniki rastlin v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;
4.
imetniki gostiteljskih rastlin za saditev so pridelovalci gostiteljskih rastlin za saditev na mestih ali enotah pridelave in so vpisani v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;
5.
imetniki rastlin so imetniki gostiteljskih rastlin in imetniki gostiteljskih rastlin za saditev;
6.
mesto pridelave je mesto pridelave v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, pri čemer ima lahko eno ali več ločenih enot pridelave;
7.
neokuženo območje je del posebnega nadzorovanega območja, kjer hrušev ožig ni ustaljen in je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 193 z dne 22. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 707/2014 z dne 25. junija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 690/2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 186 z dne 26. 6. 2014, str. 56), priznano kot varovano območje za bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winslow. et al.. Seznam neokuženih območij in meje teh območij so objavljene na spletni strani Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava) in na krajevno običajen način;
8.
nevtralno območje je del posebnega nadzorovanega območja, površine najmanj 50 km2, na katerem je dokazana odsotnost hruševega ožiga v skladu z 21. točko dela B priloge IV Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno direktivo Komisije 2014/78/EU z dne 17. 6. 2014 o spremembi Priloge I, II, III, IV in V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 183 z dne 24. 6. 2014, str. 23). Seznam nevtralnih območij je dosegljiv pri Upravi in objavljen na spletni strani Uprave ter na krajevno običajen način;
9.
okuženo območje je del posebnega nadzorovanega območja, kjer je hrušev ožig ustaljen in v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 193 z dne 22. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 707/2014 z dne 25. junija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 690/2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 186 z dne 26. 6. 2014, str. 56), ni priznano kot varovano območje za bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winslow. et al.. Seznam okuženih območij in meje teh območij so objavljene na spletni strani Uprave in na krajevno običajen način;
10.
posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin;
11.
rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;
12.
varovalni pas je območje, na katerem se izvajajo ukrepi z namenom preprečevanja širjenja hruševega ožiga in obdaja enoto pridelave gostiteljskih rastlin za saditev;
13.
zavarovani prostor je enota pridelave gostiteljskih rastlin za saditev, na katerem se zagotovijo razmere, ki onemogočajo dostop žuželkam, ki prenašajo rastlinske bolezni;
14.
žarišče okužbe je površina okrog ene ali več okuženih gostiteljskih rastlin, vključno z okuženimi gostiteljskimi rastlinami, na katerih je bila z diagnostičnimi preiskavami potrjena navzočnost hruševega ožiga; določeno je s pravokotnimi koordinatami v metrih, v njem pa se izvajajo ukrepi uničenja za izkoreninjenje hruševega ožiga. Seznam območij žarišč okužbe je dosegljiv pri Upravi in objavljen na spletni strani Uprave.