(1)
Ponudniki plačilnih storitev prenesejo zarubljena sredstva na dolžnikov transakcijski račun, odprt pri primarnem ponudniku plačilnih storitev, takoj ko od primarnega ponudnika plačilnih storitev pridobijo podatek o višini manjkajočih sredstev za poplačilo dolga po sklepu o davčni izvršbi.
(2)
Ponudniki plačilnih storitev pridobijo od primarnega ponudnika plačilnih storitev podatek iz prejšnjega odstavka takoj po rubežu sredstev in ob vsakem prilivu sredstev na račun, in sicer vse do obvestila iz četrtega odstavka tega člena.
(3)
Če eurska sredstva pri primarnem ponudniku plačilnih storitev in prenesena eurska sredstva drugih ponudnikov plačilnih storitev ne zadoščajo za poplačilo dolga po sklepu o davčni izvršbi, se dolg poplača tudi iz sredstev v tujih valutah, ki jih ima dolžnik na računu, odprtem pri primarnem ponudniku plačilnih storitev, oziroma če ta ne zadoščajo, tudi iz sredstev v tujih valutah, ki jih ima dolžnik na računih, odprtih pri drugih ponudnikih plačilnih storitev.
(4)
Sredstva ponudnikov plačilnih storitev se prenašajo na transakcijski račun dolžnika pri primarnem ponudniku plačilnih storitev vse do obvestila primarnega ponudnika plačilnih storitev, da prenosi sredstev niso več potrebni.