(1)
Če je v sklepu o davčni izvršbi navedenih več ponudnikov plačilnih storitev in primarni ponudnik plačilnih storitev ugotovi, da ne vodi računa dolžnika oziroma je račun ukinjen ali da vodi le dolžnikov plačilni račun, ki se uporablja izključno za namen izvrševanja plačilnih transakcij v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, o tem obvesti vse ostale v sklepu o davčni izvršbi navedene ponudnike plačilnih storitev.
(2)
Od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka se kot primarni ponudnik plačilnih storitev šteje naslednji v sklepu o davčni izvršbi navedeni ponudnik plačilnih storitev.
(3)
Ponudniki plačilnih storitev pridobijo od novega primarnega ponudnika plačilnih storitev podatek o številki transakcijskega računa dolžnika, ki ga ima le-ta odprtega pri njem, in podatek o višini sredstev, potrebnih za poplačilo dolga po sklepu o davčni izvršbi.