(1)
Javni uslužbenec ima ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka ter prve in druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena pravico do odpravnine v višini ene dvanajstine osnove za vsak mesec trajanja pogodbe o zaposlitvi.
(2)
Osnova za izračun odpravnine je osnovna plača za delovno mesto javnega uslužbenca.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javni uslužbenec nima pravice do odpravnine, če pred potekom veljavnosti pogodbe iz prvega odstavka prejšnjega člena z državnim zborom sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas se sklene na način, določen z zakonom. Ta določba se uporablja tudi za javne uslužbence iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona, če se po prenehanju pogodbe o zaposlitvi v poslanski skupini v skladu z zakonom premestijo na drugo delovno mesto v državnem zboru.
(4)
Za delovna razmerja iz drugega odstavka 15. člena tega zakona se, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev, o pravici do odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas.