(1)
Delodajalec mora ob upoštevanju tehničnega napredka in temeljnih načel za varnost in zdravje pri delu, določenih v zakonu, ki ureja varnost in zdravje pri delu, z razpoložljivimi ukrepi zagotoviti, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero.
(2)
Če na podlagi ocene tveganja obstaja možnost, da bi bile mejne vrednosti izpostavljenosti lahko presežene, mora delodajalec izdelati in izvesti program tehničnih ali organizacijskih ali tehničnih in organizacijskih, ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti, ki bi presegala mejne vrednosti, zlasti tako, da:
(3)
Na podlagi ocene tveganja mora delodajalec delovna mesta, kjer bi bili delavci lahko izpostavljeni ravnem umetnih optičnih sevanj, ki presegajo mejne vrednosti izpostavljenosti, označiti z ustreznimi varnostnimi znaki. Ta območja mora, če je to tehnično izvedljivo, in kjer obstaja tveganje zaradi nevarnosti prekomerne izpostavljenosti, razmejiti od drugih delovnih mest in omejiti dostop do njih.
(4)
Izpostavljenost delavcev umetnim optičnim sevanjem v nobenem primeru ne sme presegati mejnih vrednosti. Če so kljub sprejetim ukrepom, ki jih sprejme delodajalec, mejne vrednosti izpostavljenosti presežene, delodajalec takoj sprejme dodatne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti pod mejne vrednosti. Delodajalec ugotovi razloge, zaradi katerih so bile mejne vrednosti izpostavljenosti presežene ter ustrezno prilagodi varovalne in preventivne ukrepe, da prepreči ponovno prekoračitev mejnih vrednosti.
(5)
Delodajalec mora ukrepe iz tega člena prilagoditi zahtevam posebej občutljivih skupin delavcev. Pri tem mora upoštevati strokovno oceno pooblaščenega zdravnika.