55. člen
(načrt aerodroma za nujne primere)
(1)
Upravljavec javnega letališča pripravi in izvaja načrt aerodroma za nujne primere, ki:
1.
je ustrezen glede na:
a)
organizacijske, tehnične in tehnološke značilnosti aerodroma,
b)
tip zrakoplovov, ki običajno izvajajo operacije na aerodromu,
c)
vrsto prometa, ki se izvaja na aerodromu,
č)
druge dejavnosti, ki se izvajajo na aerodromu;
2.
je usklajen z drugimi subjekti, ki delujejo na letališču (na primer izvajalec storitev ATM/ANS, policija, carinski organ, inšpekcijske službe, služba nujne medicinske pomoči);
3.
zagotavlja usklajeno izvajanje vseh aktivnosti, ki se izvajajo v okviru odzivanja v nujnih primerih na aerodromu ali v njegovi okolici;
4.
določa postopke za redno preskušanje ustreznosti načrta in pregled rezultatov, da bi se izboljšala njegova učinkovitost, in
5.
upošteva načela človeških dejavnikov, da se zagotovi optimalen odziv vseh organizacij, ki sodelujejo pri odzivanju v nujnih primerih.
(2)
Načrt aerodroma za nujne primere vsebuje najmanj naslednje informacije:
1.
vrste nujnih primerov, ki so obravnavane v načrtu,
2.
organizacije, službe in institucije, vključene v načrtovanje in izvedbo načrta,
3.
podrobnosti o aerodromu in lokalnih načrtih za odzivanje v nujnih primerih,
4.
odgovornost in vloga vseh vključenih subjektov, vključno z operativnim centrom aerodroma za odzivanje v nujnih primerih in mobilno poveljniško točko, za vsako vrsto nujnih primerov,
5.
način sodelovanja in usklajevanja z nacionalnim organom, pristojnim za zaščito in reševanje,
6.
opis postopkov za usklajevanje odziva različnih drugih organizacij na aerodromu ali v njegovi okolici, ki bi lahko dodatno pomagale pri odzivanju v nujnih primerih,
7.
informacije o imenih in kontaktnih podatkih služb oziroma oseb, s katerimi je treba vzpostaviti stik v primeru posamezne vrste nujnega primera, in
8.
mrežni zemljevid letališča in njegove neposredne okolice.
(3)
Kadar je lokacija letališča v bližini vode, močvirnatih območij ali zahtevnega terena, mora načrt aerodroma za nujne primere poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vključevati tudi informacije o razpoložljivosti in usklajevanju s specializiranimi reševalnimi službami, opremljenimi in usposobljenimi za delovanje na takih območjih. V ta namen načrt vsebuje:
1.
seznam specializiranih služb in način njihove vključitve v aktivnosti odzivanja v nujnih primerih,
2.
kontaktne podatke odgovornih oseb teh služb, s katerimi je treba vzpostaviti stik v nujnih primerih,
3.
postopke usklajevanja z njimi pri odzivanju v nujnih primerih in
4.
informacije glede vključitve teh služb v izvedbo preskušanj iz šestega odstavka tega člena.
(4)
Pri pripravi načrta aerodroma za nujne primere je za določitev razpoložljivih možnosti ukrepanja v nujnih primerih treba upoštevati značilnosti območij, nad katerimi se izvajajo priletne in odletne operacije, in sicer na razdalji do 1.000 metrov od praga vzletno-pristajalne steze.
(5)
Upravljavec javnega letališča v načrtu aerodroma za nujne primere predvidi delovanje operativnega centra za odzivanje v nujnih primerih ter mobilne poveljniške točke, ki se vzpostavita v primeru letalskih nesreč in incidentov ter izvajata nalogo centralizirane koordinacije odzivanja ob takih dogodkih na aerodromu. Upravljavec javnega letališča zagotovi, da:
1.
so operativnemu centru na voljo tehnična, komunikacijska in druga sredstva, potrebna pri izvajanju njegovih nalog;
2.
se funkcija operativnega centra izvaja celotni obratovalni čas aerodroma, pri čemer se naloge operativnega centra lahko izvajajo v okviru obstoječe službe na aerodromu;
3.
je v nujnih primerih, kadar je to potrebno, na kraju dogodka mogoče vzpostaviti mobilno poveljniško točko kot del funkcije operativnega centra. Mobilna poveljniška točka se vzpostavi glede na potrebe odzivanja pri posameznem dogodku in glede na značilnosti aerodroma ter izvaja lokalno koordinacijo organizacij, ki so udeležene pri odzivanju na dogodek. Mobilna poveljniška točka mora imeti na voljo vsa potrebna sredstva, vključno z neposredno komunikacijsko povezavo z operativnim centrom in vsemi organizacijami, ki sodelujejo v odzivanju na dogodek;
4.
je določena oseba, ki v nujnih primerih prevzame vodenje operativnega centra, in oseba, ki prevzame vodenje mobilne poveljniške točke, kadar se ta vzpostavi.
(6)
Postopki za redno preskušanje iz 3. točke prvega odstavka tega člena se izvajajo v obliki izvedbe vaj odzivanja v nujnih primerih, na podlagi rezultatov vaj ali po izvedbi dejanskega odzivanja na dogodek pa se odpravijo vse ugotovljene pomanjkljivosti. Vaje se lahko izvedejo na način:
1.
celovite vaje odzivanja v nujnih primerih na aerodromu na najmanj vsaki dve leti in vmesnih delnih vaj, da se zagotovi odprava pomanjkljivosti, ugotovljenih ob izvedbi celovite vaje, ali
2.
vrste modularnih preskusov, ki se začnejo v prvem letu in zaključijo s celovito vajo odzivanja v nujnih primerih na aerodromu, ki se izvede najmanj vsaka tri leta.