(1)
Če poslovni subjekt proizvaja več različnih končnih proizvodov oziroma opravlja več različnih storitev, se glavna dejavnost ugotovi na podlagi deleža dodane vrednosti po posameznem proizvodu oziroma storitvi. Razvrstitev se opravi po postopkih iz četrtega odstavka 12. člena te uredbe. Po opravljeni razvrstitvi za posamezni proizvod oziroma storitev se opravi grupiranje od najvišje do najnižje ravni dejavnosti. Glavna dejavnost je tisti podrazred dejavnosti, ki ima največji delež v ustvarjeni dodani vrednosti poslovnega subjekta znotraj najvišje ravni grupiranih dejavnosti, in sicer znotraj področja dejavnosti z največjo ustvarjeno dodano vrednostjo.
(2)
Če ni možno ugotoviti deleža dodane vrednosti za posamezne proizvode oziroma storitve, se glavna dejavnost ugotovi na podlagi deleža števila zaposlenih, izplačanih bruto plač, vrednosti osnovnih sredstev, vloženih investicijskih sredstev ali poslovnega prihodka (za preteklo zaključeno poslovno obdobje).
(3)
Za enote, ustanovljene na podlagi zakona ali drugega predpisa oziroma akta o ustanovitvi, je glavna dejavnost tista, zaradi katere je enota ustanovljena. Če opravlja več dejavnosti, je glavna dejavnost tista, v kateri je največ zaposlenih ali v kateri je vrednost izplačanih bruto plač oziroma vrednost osnovnih sredstev ali vloženih investicijskih sredstev največja.