Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)

Odvetnik, postavljen ali dodeljen obdolžencu, lahko v tridesetih dneh po pravnomočnem zaključku kazenskega postopka zahteva plačilo razlike med nagradami postavljenega ali dodeljenega odvetnika in nagradami izbranega odvetnika:

Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči za zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca, lahko v tridesetih dneh po pravnomočnem zaključku kazenskega postopka od obdolženca zahteva plačilo razlike med nagradami dodeljenega odvetnika in nagradami izbranega odvetnika, če se izda sodba, s katero se obdolženec spozna za krivega in če sodišče, pred katerim je tekel kazenski postopek na prvi stopnji, na zahtevo odvetnika odloči, da je obdolženec brez ovir za svoje preživljanje ali preživljanje svoje družine sposoben plačati razliko med nagradami dodeljenega odvetnika in nagradami izbranega odvetnika.

Sodišče, pred katerim je tekel kazenski postopek na prvi stopnji, določi obdolžencu petnajstdnevni rok za obrazložitev njegovega premoženjskega stanja, če se po prejšnjih odstavkih ugotavlja njegova sposobnost za plačilo razlike med nagradami postavljenega ali dodeljenega odvetnika in nagradami izbranega odvetnika. Šteje se, da obdolženec nima zadostnih sredstev za svoje preživljanje ali preživljanje svoje družine, če izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbah zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Če se obdolženec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne izjavi o svojem premoženjskem stanju, se šteje, da je sposoben plačati razliko med nagradami postavljenega ali dodeljenega odvetnika in nagradami izbranega odvetnika.

Obdolženec mora svoje premoženjsko stanje obrazložiti s pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljnjem besedilu: izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Izjava o premoženjskem stanju se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri. V ta namen pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima obdolženec odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in ki se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev. Če gre za podatke, ki so davčna tajnost, jih sodišče pridobi pri pristojnem davčnem organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Če se o teh podatkih vodijo evidence ali registri v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega dostopa do teh podatkov, jih sodišče pridobi pri upravljavcu evidence ali registra na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo področje davčne tajnosti. Sodišče dostopa do teh podatkov z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča obdolženca ali njegovih družinskih članov, po potrebi tudi enotne matične številke ali davčne številke, namena pridobivanja podatkov in opravilne številke zadeve. Če sodišče ne more samo pridobiti podatkov, s katerimi bi preverilo resničnost navedb obdolženca v izjavi o premoženjskem stanju, jih mora predložiti obdolženec. Sodišče lahko o premoženjskem stanju obdolženca in njegovih družinskih članov zasliši tudi odvetnika.