90. člen
(dolžnost predložitve osnutka akta na vpogled)
(1)
V zadevah, ki so opredeljene kot zadeve posebnega pomena, mora državni tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe, o odstopu od kazenskega pregona, o odločitvi, da se zadeva označi kot rešena in spis zaključi brez uvedbe postopka, o izvršitvi, predlaganju ali odstopu od procesnega dejanja oziroma ukrepa, o umiku obtožnega akta, če je tako vnaprej odredil vodja državnega tožilstva, o umiku pritožbe ali o odločitvi, da se pritožba ne vloži, podpisani osnutek svojega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, skupaj s spisom zadeve, predložiti na vpogled vodji državnega tožilstva oziroma vodji oddelka, ali s strani vodje pooblaščenemu državnemu tožilcu.
(2)
V zadevah iz prejšnjega odstavka in za katere je v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, določeno, da mora državni tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe pisno seznaniti ovaditelja o nameri za zavrženje, podpisani osnutek svojega akta predloži na vpogled v skladu s prejšnjim odstavkom, ko se je ovaditelj o nameri za zavrženje pisno opredelil ali ko se izteče rok za opredelitev. Če ovaditelju, ki je oškodovanec, pisne namere o zavrženju ni mogoče vročiti, ker njegov naslov ali prebivališče nista znana ali ker državnemu tožilstvu ni pravočasno sporočil spremembe naslova ali prebivališča, državni tožilec podpisani osnutek svojega akta predloži na vpogled v skladu s prejšnjim odstavkom brez njegove opredelitve.
(3)
V zadevah iz prvega stavka prejšnjega odstavka, v katerih se mora o razlogih za zavrženje ovadbe v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, vodja državnega tožilstva posvetovati, predloži državni tožilec osnutek akta skupaj s spisom zadeve na vpogled vodji državnega tožilstva, ki se o razlogih za zavrženje ovadbe posvetuje z dvema državnima tožilcema.
(4)
V zadevah, za katere je v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, določeno, da mora državni tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe pisno seznaniti oškodovanca o nameri za zavrženje, podpisani osnutek svojega akta predloži na vpogled v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ko se je oškodovanec o nameri za zavrženje pisno opredelil ali ko se izteče rok za seznanitev.
(3)
Državni tožilec lahko akt iz prvega in drugega odstavka tega člena izda, vloži oziroma odredi, da se dejanje izvrši, šele potem, ko je vodja državnega tožilstva oziroma pooblaščena oseba s podpisom na osnutku in v internem opomniku označil, da je osnutek oziroma odredbo pregledal in da ji ne nasprotuje.
(4)
Akti in odredbe državnega tožilca iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne smejo odpremiti ali izvršiti, dokler na osnutku in v internem opomniku spisa ni podpisa iz prejšnjega odstavka.
(5)
Če vodja državnega tožilstva odkloni podpis državnotožilskega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, ker meni, da je osnutek ali odredba pomanjkljiva ali nerazumljiva, v pisni odklonitvi ali zaznamku na osnutku kratko navede tudi razloge, lahko pa ob tem natančneje pojasni državnemu tožilcu, na kakšen način se pomanjkljivosti ali nerazumljivost lahko odpravijo. Če je pojasnilo ustno, se o tem napravi zaznamek.
(6)
Če tudi novi osnutek ni v skladu s pojasnilom, lahko vodja državnega tožilstva ponovno ravna po prejšnjem odstavku.
(7)
Če vodja državnega tožilstva odkloni podpis državnotožilskega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, ker se ne strinja z odločitvijo državnega tožilca, ki mu je zadevo predložil v podpis, ne more zadeve vrniti v ponovno obravnavanje temu državnemu tožilcu in je po prevzemu ne more ponovno dodeliti istemu državnemu tožilcu.
(8)
V primerih iz tega člena se v internem opomniku zaznamuje datum vsakokratne predložitve spisov zaradi vpogleda osnutkov, datum vrnitve spisov in datum ter kratka vsebina vseh odločitev in odredb, izdanih na podlagi tega člena. Vsi zaznamki v internem opomniku morajo biti podpisani.