1. Zahteva po arbitraži je lahko izražena kadarkoli s sporazumom med dvema ali več državami pogodbenimi strankami te konvencije ali med eno ali več državami pogodbenimi strankami te konvencije in eno ali več drugimi državami udeleženkami KVSE.
2. Države pogodbene stranke te konvencije lahko kadar koli z obvestilom, naslovljenim na depozitarja, izjavijo, da priznavajo kot obvezno, ipso facto in brez posebnega sporazuma, sodno pristojnost arbitražnega razsodišča, ki temelji na vzajemnosti. Takšno izjavo je možno dati za neomejen ali za določen čas. Ta lahko velja za vse spore ali izključuje spore, ki zadevajo ozemeljsko nedotakljivost neke države, državno obrambo, pravni naslov do suverenosti na kopenskem ozemlju ali konkurenčne zahteve v zvezi z državno pristojnostjo na drugih območjih.
3. Zahteva po arbitraži proti neki državi pogodbeni stranki te konvencije, ki je dala izjavo, navedeno v 2. odstavku, se lahko sporoči s prijavo tajniku šele v 30 dneh potem, ko je poročilo spravne komisije, ki je obravnavala spor, predano Svetu KVSE v skladu z določili 5. odstavka 25. člena.
4. Kadar je spor predložen arbitražnemu razsodišču v skladu s tem členom, razsodišče lahko v svoji lastni presoji ali na zahtevo ene ali vseh strank v sporu izda začasne ukrepe, ki jih morajo sprejeti stranke v sporu, da se izognejo zaostritvi spora, večji težavi pri doseganju rešitve ali možnosti, da bi bodoči sklep sodišča postal neizvedljiv zaradi ravnanja ene ali več strank v sporu.