TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Zagovornica graja odločitev sodišča prve stopnje ter navaja, da sta v konkretni zadevi podana izločitvena razloga po 1. točki drugega odstavka 39. člena ZKP ter 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Glede prvega razloga navaja, da je izvajanje preiskovalnih dejanj dežurnega preiskovalnega sodnika, razlog za njegovo izločitev v nadaljnjih aktivnostih pri izvajanju „rednih“ preiskovalnih dejanj. V zvezi z drugim razlogom navaja, da je preiskovalni sodnik zavzel stališče o krivdi obdolženca v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem, kar se kaže v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Razlaga pritožbe, da v postopku preiskave ne bi smel sodelovati preiskovalni sodnik, ki je v predmetni zadevi postopal in odločal kot dežurni preiskovalni sodnik, nima podlage v zakonu. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa v točki 4, da je upoštevaje zakonsko dikcijo in sodno prakso izločitev sodnika po tej točki potrebno razlagati v smeri, da sodnik, ki je opravljal preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja (ne glede na to ali nujna ali redna, ker jih zakon v tem primeru ne loči), ne sme v isti zadevi odločati niti o obtožbi niti o pravnih sredstvih zoper odločbo, v kateri je bilo o obtožbi odločeno. Pritrditi je izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru, ko je preiskovalni sodnik v dežurnem času opravljal posamezna preiskovalna dejanja oziroma sprejemal odločitve, to ni razlog, da ne bi smel opravljati nadaljnjih preiskovalnih dejanj v preiskavi, ki bodo glede na podatke spisa sledila. Zato so drugačna stališča pritožbe neutemeljena.