30. člen
(dopustnost dokazov v drugem postopku)
(1)
Stranke in tretje osebe, ki so sodelovale v predhodnem postopku, se v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o:
-
mnenjih in predlogih glede mogoče rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med predhodnim postopkom;
-
izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med predhodnim postopkom;
-
predlogih državnega odvetnika;
-
dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti predlog za mirno rešitev spora;
-
listinah, pripravljenih izključno za potrebe predhodnega postopka.
(2)
Določba prejšnjega odstavka velja ne glede na obliko podatkov in dokazov.
(3)
Podatki iz prvega odstavka tega člena se v postopku pred arbitražo, sodiščem ali drugim državnim organom lahko razkrijejo ali uporabijo v dokazne namene samo pod pogoji in v obsegu, ki ga zahteva zakon, zlasti zaradi razlogov javnega reda ali kolikor je potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
(4)
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo ne glede na to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede katerega je potekal ali poteka predhodni postopek.
(5)
Razen v primerih iz prvega odstavka tega člena dokazi, ki so sicer dopustni v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku, ne postanejo nedopustni samo zato, ker so bili uporabljeni v predhodnem postopku.