Za ugotavljanje ekotoksikoloških lastnosti strupov se uporabljajo naslednje metode:
1)
akutna toksičnost za ptice se preskuša na najmanj dveh izmed naslednjih vrst ptic: golobih, racah, fazanih in prepelicah - z ugotavljanjem srednje smrtne doze;
2)
akutna toksičnost za čebele se preskuša tako, da se ugotavljata srednja smrtna koncentracija (LC-50) in čas izpostavljenosti;
3)
akutna toksičnost za ribe se preskuša na eni ali več vrstah rib tako, da se 48 do 96 ur ugotavlja srednja smrtna koncentracija (LC-50);
4)
akutna toksičnost za dafnije se preskuša tako, da se 48 ur ugotavlja srednja smrtna koncentracija (LC-50);
5)
biodegradacija strupa se preskuša tako, da se ugotovi razmerje med količino kisika, porabljeno za oksidacijo, in količino kisika, ki bi bila potrebna za popolno oksidacijo;
6)
bioakumulacija se preskuša tako, da se ugotovijo podatki o razdelilnem koeficientu v topilih n-oktanol/voda, podatki o topnosti v maščobah in v vodi ter podatki o biodegradaciji.