(1)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
1.
»analiza tveganja« je kvantitativno ovrednotenje verjetnosti nezgodnega primera, ki vpliva na osebo v bližini cevovoda zaradi nezaželenega ali nenadzorovanega izpusta ali vžiga plina iz cevovoda in temelji na predvidljivih vplivih. V analizi tveganja se na podlagi varnostnega odmika določijo potrebni varnostni ukrepi, ki zagotavljajo dopustno tveganje za posameznika;
2.
»cevovod« je sestav cevi in spojk;
3.
»cona eksplozijske nevarnosti« je območje, v katerem obstaja možnost, da je prisotna eksplozivna zmes zemeljskega plina in zraka;
4.
»čistilnik« je naprava, ki s pomočjo medija potuje skozi plinovod in opravlja različne funkcije v odvisnosti od tipa čistilnika, kot na primer ločevanje medijev, čiščenje ali pregled plinovoda ipd.;
5.
»delovna temperatura« (OT) je temperatura, ki je prisotna v plinovodu pri normalnih obratovalnih razmerah;
6.
»druga dejavnost« je opravljanje del, ki niso gradnja objektov in med katera se štejejo raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, sajenje dreves, urejanje zelenic, parkov, pokopališč, grobišč, opravljanje kmetijskih in gozdarskih del, ki so investicijske narave in se z njimi spreminja namembnost kmetijskih zemljišč ali gozda, opravljanje del, ki so v zvezi z urejanjem voda oziroma vzdrževanjem vodnega režima, sprememba namembnosti objektov in vzdrževanje objektov, zgrajenih v varovalnem pasu;
7.
»eksplozijsko ogroženi prostori« so prostori ali območja, na katerih obstaja nevarnost eksplozije zaradi pojava eksplozivne atmosfere. Razvrščeni so v cone eksplozijske nevarnosti z oznako 0 ali 1 ali 2. Cone eksplozijske nevarnosti se določijo na podlagi pogostosti oziroma verjetnosti nastankov ali trajanja eksplozivne atmosfere;
8.
»motnja« je nepričakovan dogodek, ki lahko privede do nevarnega stanja;
9.
»načrtovana temperatura« (DT) je temperatura, na kateri temelji izračun načrtovanega ali zgrajenega plinovoda;
10.
»najnižja specifična meja plastičnosti« (SMYS) je najnižja specifična meja plastičnosti, kot to določa standard SIST EN ISO 6892-1 ;
11.
»nevarnost« je situacija ali stanje, ki lahko vpliva na varno obratovanje plinovoda in/ali na varnost okolice plinovoda ter zahteva takojšnje ukrepanje;
12.
»normalno obratovanje« je dalj časa trajajoče neprekinjeno obratovanje v območju parametrov, za katere je bil plinovod načrtovan. Normalno obratovanje izključuje okvaro opreme in delov plinovoda;
13.
»plinovod« je del omrežja zemeljskega plina, ki je sestav cevovodov, z vsemi pripadajočimi postroji in postajami, sestavljajo pa ga:
-
cevi, vključno s hladno oblikovanimi loki;
-
reducirni in T-kosi, tovarniško izdelana kolena in loki, prirobnice, cevne kape, varilni odcepi, mehanske spojke;
-
sestavi, kot so razdelilniki, lovilniki nečistoč, merilne in regulacijske proge;
-
oprema, kot so zaporne armature, izolacijski elementi, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji;
-
sestavni deli, kot so konstrukcijsko izdelani deli, in pred gradnjo preizkušeni deli, kot so tlačne posode;
14.
»ponovni začetek obratovanja« vključuje dejavnosti, ki so potrebne, da plinovod, ki je prenehal obratovati, ponovno začne obratovati;
15.
»posebni varnostni ukrepi« so ukrepi, ki pri načrtovanju, gradnji in obratovanju zmanjšajo možnost vpliva tretjih oseb na plinovod, s čimer se zmanjša tveganje za posameznika in s katerimi je mogoče povečati stopnjo varnosti izvedbe plinovoda;
16.
»postroj« so oprema in naprave za izločanje, proizvodnjo, kemijsko obdelavo, meritve, nadzor, skladiščenje, prenos in odjem zemeljskega plina;
17.
»pregled« je postopek preverjanja, preizkušanja ali kakršnega koli drugačnega določanja stanja plinovoda in primerjanja stanja z zahtevanimi pogoji;
18.
»prenehanje obratovanja« vključuje dejavnosti, potrebne ob ustavitvi obratovanja katerega koli cevovoda, postaje, opreme ali postroja, napolnjenega z zemeljskim plinom, in ob njegovem ločevanju od plinovodnega omrežja;
19.
»priprava na začetek obratovanja« je zbir dejavnosti, ki se morajo izvesti pred začetkom obratovanja plinovoda;
20.
»prostornina pri normalnih pogojih« je količina suhega zemeljskega plina, ki pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 0 °C zavzema prostornino 1 m3;
21.
»prostornina pri standardnih pogojih« je količina suhega zemeljskega plina, ki pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C zavzema prostornino 1 m3;
22.
»sistem nadzora tlaka« je kombinirani sistem, ki vključuje sistem za uravnavanje tlaka, sistem za varovanje pred prekoračitvijo tlaka in po potrebi registracijo tlaka ter alarmni sistem;
23.
»sistem za uravnavanje tlaka« je sistem, ki zagotavlja, da se tlak na njegovem izhodu vzdržuje v zahtevanih mejah;
24.
»sistem za varovanje pred prekoračitvijo tlaka« je sistem, ki neodvisno od sistema za uravnavanje tlaka zagotavlja, da tlak na izhodu iz sistema za uravnavanje tlaka ne preseže nastavljene vrednosti;
25.
»sprejemljivo in dopustno tveganje za posameznika« je tveganje za posameznika, ki na izbranem mestu v bližini plinovoda ni večje od vrednosti enkrat deset na minus šesto potenco nezgodnega primera na leto;
26.
»temperatura med gradnjo« je temperatura okolice med polaganjem oziroma med gradnjo plinovoda;
27.
»tesnostni preizkus« je postopek preverjanja zagotavljanja zahtevane tesnosti plinovoda, postaje, opreme ali postroja;
28.
»tlak« je nadtlak zemeljskega plina v plinovodnem omrežju, merjen pri statičnih pogojih. Okrajšave in opredelitve za posamezne nivoje tlaka so:
-
»delovni tlak« (OP) je tlak, ki nastopa v sitemu pri normalnem neprekinjenem obratovanju;
-
»načrtovani tlak« (DP) je izhodiščni tlak za izračune in ne sme biti nižji od najvišjega delovnega tlaka;
-
»najvišji delovni tlak« (MOP) je najvišji tlak, pri katerem lahko plinovod pri normalnih razmerah trajno obratuje. Najvišji delovni tlak ne sme biti višji od načrtovanega tlaka;
-
»najvišji tlak ob motnji« (MIP) je tlak, ki se pojavi le kratek čas in je omejen z varnostnimi napravami;
-
»preizkusni tlak« (TP) je tlak, s katerim se obremeni plinovod, da bi se dokazalo, da lahko varno obratuje;
-
»tlak ob motnji« (IP) je tlak v plinovodu, ki se pojavi nepričakovano in pri katerem se aktivirajo naprave za varovanje pred prekoračitvijo tlaka;
-
»tlak preizkusa tesnosti« je tlak, s katerim se obremeni plinovod med tesnostnim preizkusom;
-
»tlak preizkusa trdnosti« je tlak, s katerim se obremeni plinovod med trdnostnim preizkusom;
29.
»trdnostni preizkus« je postopek dokazovanja, da cevovod, oprema, postroji ali postaje izpolnjujejo zahtevano mehansko trdnost;
30.
»varovalni pas« plinovodnega omrežja je zemljiški pas, ki v širini 100 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi;
31.
»varnostni pas« plinovodnega omrežja je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi;
32.
»varnostni odmik« je razdalja od osi plinovoda do skrajne tlorisne projekcije nadzemnega ali podzemnega dela objekta, na kateri je glede na dimenzijo in izvedbo plinovoda, gostoto poseljenosti in vrsto objekta doseženo tveganje za posameznika nižje od sprejemljivega in dopustnega tveganja za posameznika;
33.
»vzdrževanje« je povezava tehničnih in administrativnih dejavnosti, da se ohrani delovanje vsakega posameznega dela plinovoda ali se obnovi tako, da lahko opravlja zahtevano funkcijo;
34.
»začetek obratovanja« je zbir dejavnosti, potrebnih za polnjenje cevovoda, postaje, opreme ali postroja z zemeljskim plinom zaradi obratovanja;
35.
»zemeljski plin« je naravna mešanica ogljikovodikov, ki je lažja od zraka in je pri temperaturi 15 °C in absolutnem tlaku 1,01325 bara v plinastem stanju. Glavna sestavina zemeljskega plina je metan.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo, kot je to določeno v zakonih in predpisih, ki urejajo graditev objektov in področje energetike, ter v standardih, na katere se ta pravilnik sklicuje.