5. člen
(cena storitev)
(1)
Strokovni nalogi žlahtnjenje hmelja ter tehnologije pridelave in predelave hmelja sofinancirajo zainteresirani pridelovalci hmelja (v nadaljnjem besedilu: uporabniki javne službe).
(2)
Uporabniki javne službe morajo za nalogo žlahtnjenje hmelja v obdobju od 2010 do 2020 letno zagotoviti najmanj 23,94% sredstev, kar v obdobju od 2010 do 2020 znaša najmanj 46.000,00 eurov letno in znaša ob predvidenem letnem pridelku 2.500 ton hmelja 1,84 eura na 100 kilogramov hmelja. Preostala sredstva do polne cene storitve za strokovno nalogo žlahtnjenje hmelja se financira iz proračuna Republike Slovenije, proračunske postavke 7649 Strokovne naloge v hmeljarstvu.
(3)
Uporabniki javne službe morajo za nalogo tehnologije pridelave in predelave hmelja v obdobju ob 2010 do 2020 letno zagotoviti najmanj 12,91% sredstev, kar v obdobju od 2010 do 2020 znaša najmanj 15.000 eurov letno in znaša ob predvidenem letnem pridelku 2.500 ton hmelja 0,60 eura na 100 kilogramov hmelja. Preostala sredstva do polne cene storitve za strokovno nalogo tehnologije pridelave in predelave hmelja se financira iz proračuna Republike Slovenije, proračunske postavke 7649 Strokovne naloge v hmeljarstvu.
(4)
Cena storitve za nalogi ocena letnika hmelja in introdukcija novih in tujih sort hmelja je za uporabnike javne službe brezplačna in se financira iz proračuna Republike Slovenije, proračunske postavke 764910 Strokovne naloge v hmeljarstvu.
(5)
Vrednost strokovne ure izvajalca javne službe v hmeljarstvu za leti 2010 in 2011 znaša 20,80 eurov, vrednost tehnične ure pa 11,40 eurov.
(6)
Če se poveča vrednost tehnične in strokovne ure iz prejšnjega odstavka, se poveča skupni znesek posamezne strokovne naloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena in znesek financiranja uporabnikov na 100 kilogramov hmelja za znesek, ki najmanj ohrani delež financiranja strokovnih nalog iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(7)
Če je v posameznem letu izvajanja javne službe skupni pridelek hmelja manjši od 2.500 ton, ki mu sledi izpad dohodka v hmeljarstvu, se v tem letu ustrezno zmanjša delež financiranja s strani uporabnikov javne službe. Če presežka sredstev, zbranih za financiranje javne službe s strani uporabnikov javne službe v prejšnjih letih, ni bilo ali če ne zadošča za celotno pokritje razlike do polnega financiranja s strani uporabnikov javne službe, se razlika do polnega financiranja strokovnih nalog zagotovi iz drugih virov.
(8)
Če je v posameznem letu izvajanja javne službe skupni pridelek hmelja večji od 2.500 ton, ki mu sledi povečanje dohodka v hmeljarstvu, se delež in skupni znesek financiranja s strani uporabnikov javne službe v tem letu povečata. Sredstva, ki se v tekočem letu ne porabijo za financiranje javne službe, so pa presežek sredstev, zbranih za financiranje javne službe s strani uporabnikov, se porabijo za javno službo v naslednjem letu.