Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice

Center za obiskovalce hidroelektrarne s poslovnimi prostori koncesionarja se uredi na območju opuščene klavnice v neposredni navezavi na dostopno cesto do jezovne zgradbe.

Umestijo se večnamenska upravna stavba, ki se kombinira s prostori javnega programa (razstavni prostor, predavalnica in podobno), servisne delavnice z garažo in skladišče tehnološke opreme. Upravna stavba se umesti južno od ceste ob cesti, ki vodi od Prešernove ceste do jezovne zgradbe, objekta servisnih delavnic in skladišče pa se umestita na severni del zemljišča. Med objekti se uredijo parkirišča za zaposlene in za obiskovalce.

Urbanistična ureditev in gradbene linije objektov morajo upoštevati veljavne varstvene režime, predvsem pa naselbinsko zasnovo, zgodovinske (naravne) robove naselja, značilno podobo naselja v prostoru, odnos med naseljem in okolico ter vedute na grad. Novi objekti naj tvorijo prekinjen obcestni niz, ki povzema obstoječo tipologijo urbanizma naselja. Dopustni so objekti podolgovatega tlorisa z višino do P+1 oziroma največ 9 m od kote pritličja, ki je največ 0,60 m nad koto terena oziroma dostopne ceste. Dolžina posameznega objekta mora biti krajša od dolžin stranic največjih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v mestu, kot sta grad in hiša Prešernova 19. Objekti in ureditve ne smejo segati preko roba brežine proti Vrbini, ki predstavlja naravni in zgodovinski rob poselitve. Stavbe so zato lahko tudi členjene v manjše smiselne celote. Dopustna je ravna streha.

Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture za potrebe tega centra in hidroelektrarne, v kolikor ni v nasprotju z varstvom kulturne dediščine. Dopustna je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, katerih namembnost je usklajena z osnovno namembnostjo tega območja, v kolikor ni v nasprotju z varstvom kulturne dediščine.

Pri oblikovanju objektov se upoštevajo omejitve, ki veljajo v območju mestnega jedra in v vplivnem območju gradu Brežice, zato se dimenzije, razmerja volumnov in oblikovanje objektov smiselno prilagodijo. Obvezna je medsebojna funkcionalna in oblikovna usklajenost vseh objektov. Zagotovi se sodoben gradbeno-tehnični in oblikovalski pristop, vključno z ureditvami za zagotavljanje visoke stopnje energetske učinkovitosti stavb (morebitni fotovoltaični elementi ne smejo biti kakorkoli izstopajoči v podobi mestnega jedra).

Postavitev objektov v prostor in njihovo oblikovanje morata biti podrejena ohranitvi značilne prostorske podobe mestnega jedra in gradu ter usklajeno s pogoji službe za varstvo kulturne dediščine.

Pri zunanji ureditvi se zaradi ohranjanja historičnih prostorskih razmerij ter blaženja vidne izpostavljenosti okoli centra oblikuje pas drevesne vegetacije, pri čemer se kar najbolj ohranjajo obstoječa drevesa. Z drevesi se zasadijo tudi parkirne površine.