Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki bo vseboval kakovostne krajinskoarhitekturne rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa in zasaditev, ureditvami nadomestnih habitatov in dostopov do vode, ureditvami vodotokov, rešitve v zvezi z urejanjem javnih parkovnih in rekreacijskih površin, predvsem ureditev za rekreacijo in dostopov do vode, ter rešitve v zvezi z urejanjem vodotokov ter umeščanjem in oblikovanjem urbane opreme. Vodnogospodarske ureditve se izvajajo čim bolj sonaravno.

Obstoječe rastje se na širšem območju posegov čim bolj ohranja, kar velja predvsem za avtohtone vrste in naravno obvodno zarast. Sklenjeno obrežno rastje se prav tako čim bolj ohranja; kjer to ni mogoče, se takoj po končanih zemeljskih delih zasadi ustrezno avtohtono rastje.

Vzdolž brežin bazena in pritokov Save ter gramoznic oziroma nadomestnih habitatov in na drugih površinah, določenih s tem državnim prostorskim načrtom, se zasadijo drevesa in grmovnice. Zasaditve morajo čim bolj povzemati vzorce in vrstno sestavo obstoječe obvodne zarasti, med drugimi se zasadijo vrba iva, rumeni dren, divja češnja, ostrolistni javor, ozkolistna lipa, navadna vrba in vrba žalujka. Na teh površinah se z upoštevanjem krajinskega vzorca območja zasadijo drevesa in grmovnice v gručah in v obliki mejic. Zasaditve se izvajajo takoj po končanih zemeljskih delih kot prvi ukrep, s katerim bo zagotovljena nadaljnja razrast z naravno sukcesijo.

Zarast se odstrani samo v nujnem obsegu, postopoma in na manjših odsekih.

Na rekreacijskih območjih in območjih prezentacije kulturne dediščine (deželna meja med Štajersko in Kranjsko, arheološko najdišče Zasavje) se zasadi drevnina zato, da se oblikujejo ambienti in vidne, prepoznavne točke v prostoru.

Brežine Save se na odsekih, na katerih niso potrebne utrditve, ohranijo v obstoječem stanju, na odsekih, na katerih so predvidene obloge in lokalno zavarovanje, pa se urejajo sonaravno, s pretežno vegetacijskimi zaščitami. Brežine pritokov se razen izjem, pri katerih je zaradi neposredne bližine pozidave in cest v naseljih potrebna klasična ureditev, urejajo sonaravno, z zasaditvijo večjih sadik dreves.

Na levem bregu Save na odseku od 500 m gorvodno od jezu NEK do 380 m dolvodno od tega jezu ter na desnem bregu Save na odseku od 400 m gorvodno od jezu NEK do 290 m dolvodno od tega jezu se nova drevesa ne zasadijo, zagotovi pa se redno vzdrževanje obstoječega rastja.

Na desnem bregu akumulacijskega bazena na območju približno 700 m gorvodno od pregrade se vznožje zračne strani brežin visokovodno-energetskih nasipov obsadi s hitro rastočim visokoraslim drevjem, sama brežina pa le z nižjim rastjem. Na levem bregu, proti gradu Brežice, se izvede položnejša brežina, v katero se umesti tudi prehod za vodne organizme, ob katerem se prav tako zasadi drevnina, da je umestitev načrtovanih ureditev na vplivnem območju gradu Brežice čim manj moteča.

Elementi urbane opreme morajo biti na območjih posameznih prostorskih ureditev usklajeni med seboj ter skladni tudi z arhitekturnim in krajinskoarhitekturnim oblikovanjem na teh območjih in v širšem prostoru.