Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice

Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi med gradnjo in morebitnimi lokacijami odlagališča, ki jih ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase transportnih poti in lokacije za odlagališča se izberejo tako, da so čim manj prizadeti bivalno in naravno okolje ter obstoječe ureditve.

Gradbišče jezovne zgradbe se uredi na levem bregu na platoju, nasutem nad gladino visoke vode, ki se po gradnji delno vključi v nasipe bazena in delno odstrani. Gradbiščni plato se opremi z vso potrebno gradbiščno infrastrukturo. Za potrebe gradbišča se izvedeta 20kV-priključek na transformatorsko postajo Jutranjka in priključek na vodovod. Oba se ohranita kot stalna priključka elektrarne in centra za obiskovalce hidroelektrarne s poslovnimi prostori koncesionarja.

Zaradi zgraditve obtočnega kanala okrog gradbišča se prestavi del obstoječega 20kV-daljnovod razdelilna transformatorska postaja Brežice–Cerklje.

Dostop do gradbišča jezovne zgradbe se zagotovi po javnih poteh, po posebej urejenih začasnih poteh in po novo načrtovani dostopni cesti do jezovne zgradbe, ki poveže tudi Dobovsko in Prešernovo cesto.

Na desnem bregu se uredi osnovni dostop do gradbišč bazena po cesti Čatež–Krška vas, Krška vas–Drnovo in Mrtvice–Žadovinek ter po poljskih poteh proti Savi. Dostop se izvede tudi skozi Žadovinek proti jezu NEK, po cestah na območju Leskoškega potoka in stadiona ter po novonačrtovani začasni dostopni cesti mimo Krške vasi do podvoza pod avtocesto z začasnim priključkom na cesto Krška vas–Drnovo. Pri novozgrajenem priključku na avtocesto na območju državnega prostorskega načrta za letališče Cerklje se izvedeta tudi izvoz in priključek na avtocesto za smer Ljubljana in/ali Obrežju. O načinu priključitve gradbiščnega prometa na avtocesto se dogovorijo investitorji.

Na levem bregu se uredi dostop do gradbišč tako: v zgornjem delu bazena nad jezom NEK s ceste iz Krškega proti NEK in čez nasip NEK v naselju gorvodno od NEK, v osrednjem delu bazena s prestavljene ceste ob Savi mimo gramoznice Spodnji Stari Grad, v spodnjem delu bazena pa po obstoječih gozdnih cestah in poljskih poteh.

Glede na potrebe gradnje se lahko načrtujejo tudi druge, nove gradbiščne poti, s katerimi se bo prevoz med gradnjo čim bolj izognil naseljem; te poti se po končani gradnji lahko rekultivirajo.

Dostopne poti do gradbišč se v okviru projektiranja gradbiščnih ureditev lahko izboljšajo v dogovoru z lokalno skupnostjo.

S fazno gradnjo se zagotovi čim večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala na območju državnega prostorskega načrta. Vgradni izkopani material se uporabi za gradnjo nasipov in druge ureditve na tem območju. Del presežkov nenosilnega materiala se lahko odloži na za to predvidenih odlagališčih, opredeljenih v občinskih prostorskih aktih. Inertni material, ki nastane zaradi rušitve objektov, se odloži v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo in odlaganje odpadkov.

Gradnja objektov jezovne zgradbe se izvede v eni gradbeni jami, pred njeno izvedbo se izvede obtočni kanal. Vzdolžni zaščitni nasipi gradbene jame se lahko izvedejo sočasno z izkopi obtočnega kanala, glavni del prečnih nasipov pa šele s postopnim oblikovanjem/urejanjem obtočnega kanala in preusmerjanjem Save.

Pri izdelavi projektne dokumentacije se na območju akumulacijskega bazena opredelijo razpoložljive količine prodnega in drugega materiala ter predlaga ravnanje z njim, z določitvijo količin in časovne dinamike.

Na območju obtočnega kanala okrog gradbene jame jezovne zgradbe se prestavi obstoječi 20kV-daljnovod razdelilna transformatorska postaja Brežice–Cerklje v dolžini približno 600 m.

Gradbišča posameznih prostorskih ureditev se zavarujejo z zaščitno ograjo višine 2,20 m, tako da se zagotovita varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč. Po končani gradnji se ograja odstrani.

Med gradnjo naj se gradbišča ponoči ne osvetljujejo, razen v izjemnih primerih, ko naj se uporabijo izključno svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Svetila za varovanje naj bodo opremljena s senzorji oziroma s funkcijo samodejnega vklopa in izklopa.

Zagotovi se takšna organizacija gradbišča, da se preprečuje vsakršno onesnaževanje vode, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

Skladišča vnetljivih snovi se uredijo v tipskem zabojniku, opremljenem z lovilno posodo, nameščenem ob gradbiščni ograji in obdanem z varnostno ograjo.

Manjša odlagališča polizdelkov se uredijo na deloviščih ob mestih vgrajevanja, delno pa v priročnem skladišču na glavnem gradbišču. Morebitno odlaganje polizdelkov zunaj meja delovišč izvajalec se uskladi s projektantom, izvajalcem nadzora in lokalno skupnostjo.

Med gradnjo se ne posega v gozdove, na katerih ureditev s to uredbo ni predvidena.

Sečnja drevja se opravi postopno, zunaj gnezdilne sezone ptic. Druga, hrupnejša dela se ne opravljajo med gnezdenjem ptic, to je od začetka aprila do konca junija.

Obseg površin, na katerih bo izveden golosek, se kar najbolj zmanjša, površine za potrebe gradbišča, ki ne vključujejo trase ceste, pa se uredijo zunaj gozda.

Štori in odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, ampak le na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala oziroma se vkopljejo v zasip. Gradbeni materiali ali odpadki se ne odlagajo na najboljša kmetijska zemljišča ter varovana območja narave in kulturne dediščine.

Pred začetkom izvajanja zemeljskih del se ob nadzoru biologa določijo površine, na katerih rastejo tujerodne invazivne vrste. Pri odkrivanju zgornjega sloja tal s teh površin je treba rodovitni del tal v debelini 40 cm odriniti in odložiti ločeno od zemljine s preostalih površin ter ga dokončno odložiti v globino akumulacije, tako da ga bo zalila voda in bosta preprečena nadaljnji razvoj tujerodnih invazivnih vrst steblik in njihovo širjenje v novooblikovane obvodne prostore, bazen in vodotoke. Vse delovne stroje in obleke delavcev je treba po koncu teh del temeljito oprati. Po končani gradnji je treba z rednim vzdrževanje (košnjo in odstranjevanjem rastlin) preprečiti širjenje invazivnih vrst rastlin. Gradbena mehanizacija naj se prevaža in gradbeni material dovaža čim več po obstoječi infrastrukturi. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališča gradbenega materiala, parkirišča in obračališča za tovorna vozila se predvidijo zunaj območij naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov in mestnega jedra Brežic.

Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo tudi: