52. člen
(ukrepi za ohranjanje narave)
(1)
Celotno območje urejanja se pred gradnjo fotodokumentira v skladu z navodili službe, pristojne za ohranjanje narave.
(2)
Pri urejanju nadomestnih habitatov gramoznic se upoštevajo te zahteve:
(3)
Vse nove zasaditve se načrtujejo ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca obvodne zarasti, drevesnih gruč, posamičnih dreves in živice ob poteh ter vrstne sestave obstoječega rastja.
(4)
Na čim daljših odsekih brežin Save se ohrani obstoječe rastja. Posekano obrežno rastje se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst drevnine na brežinah bazena, ob novih gramoznicah ter v obvodnem prostoru potokov Močnik, Struga in Potočnica na odsekih, kjer bo to mogoče, še pred začetkom poseganja v obstoječe obrežno rastje ob Savi.
(5)
Obstoječe rastje se ohranja na območjih, na katerih ni načrtovane prostorske ureditve oziroma posegi v prostor. Posebno pomembna je ohranitev starejših vrbovih, dobovih in drugih listopadnih sestojev ter suhih travnikov. Na odsekih brežin bazena, na katerih niso predvidene ureditve brežin s kamnitimi oblogami, se zagotovijo sonaravne oblike utrditve brežin ter zasaditev avtohtonih vrst grmovnic in plezalk. Uredi se čim več takšnih habitatov, ki bodo omogočili tudi uspevanje dreves. Na brežinah s kamnitimi oblogami na območju nihanja gladine vode v bazenu se zasadijo plezalke in grmovne vrste vrb. Po zgraditvi nasipov in ureditvi brežin se nemudoma začne sanacija območja.
(6)
Pri urejanju površinskih voda in načrtovanju ureditev za uravnavanje dinamike in gladine podzemne vode se praviloma zagotavlja ohranitev sedanjih vodnih razmer v vodotokih, pa tudi na mokriščih oziroma površinah, ki so danes pod vplivom visokih voda.
(7)
Z ureditvami visokovodno-energetskih nasipov ter uravnavanjem vodnega režima na kmetijskih in gozdnih površinah na desnem bregu Save se prepreči pogostejše poplavljanje suhih travnikov na območjih Natura 2000.
(8)
Protipoplavni nasipi se uredijo tako, da bodo omogočali nemoten prehod dvoživkam na mrestišča.
(9)
Z zgraditvijo tesnilnih zaves in drenažnih kanalov ter drugimi ustreznimi ukrepi se prepreči dvig podzemne vode, ki bi ogrozil obstoj suhih travnikov na območjih Natura 2000. Ureditve ne smejo potekati preko suhih travnikov, zato da njihova površina ostane nezmanjšana.
(10)
Pri zemeljskih delih se izvajajo ukrepi za preprečitev razvoja invazivnih vrst steblik, tako da se ustrezno ravna z zemljino, v kateri so ostanki teh rastlin, in prepreči njihov nadaljnji obstoj.
(11)
Po končanih delih v okviru načrtovanih ureditev se zagotovita sanacija poškodovanih površin (območje gradbišča) in zatravitev z uporabo travne mešanice v sestavi, podobni rastju na obstoječih ekstenzivnih travnikih.
(12)
Pri urejanju brežin bazena in pritokov Save se upoštevajo te zahteve:
(13)
Na ureditvenem območju državnega prostorskega načrta se gensko ali kako drugače biotehnološko spremenjeni organizmi ne smejo spuščati v naravo.
(14)
Med gradnjo se prepreči izcejanje snovi, ki so strupene ali škodljive za vodne organizme ali onesnaženje z nevarnimi gradbenimi odpadki. Zemeljska dela se izvajajo tako, da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
(15)
Za preprečitev svetlobnega onesnaževanja se dela med gradnjo v čim večjem obsegu opravljajo podnevi, ponoči pa le v izjemnih primerih in na omejenem območju. Za osvetljevanje se uporabljajo zasenčena svetila in s čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe.
(16)
Izvajalci morajo posege čim bolj prilagoditi življenjskemu ciklu živali:
(17)
Na območju državnega prostorskega načrta naj se zagotovi sanacija virov onesnaženja Save še pred gradnjo akumulacije.
(18)
Mikrolokacija trase iztočnega kanala čistilne naprave Krška vas in Brežice – zahod, dostopnih poti in minimalnega območja gradbišča se določi tako, da bo prizadete čim manj drevnine.
(19)
Temperatura vode se v točki mešanja ne sme dvigniti za več, kolikor je predpisano v upravnih dovoljenjih NEK, in ne sme preseči mejne dopustne vrednosti, predpisane v upravnih dovoljenjih NEK.
(20)
Če bodo parametri za ciprinidne vode presegli mejne vrednosti, določene v predpisih s področja kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib, koncesionar s svojim delovanjem ne sme poslabšati kakovosti vode na območju koncesije, za zagotovitev predpisane kakovosti vode reke Save pa je odgovoren Koncedent. Izvzeti so dogodki, ki so opredeljeni kot višja sila.
(21)
Na območjih naravnih vrednot ali v njihovi neposredni bližini se ob morebitnih posegih, ki bi ta območja kakor koli ogrozili, zaradi evidentiranja novih naravnih vrednot in njihovega ohranjanja zagotovi naravovarstveni nadzor območne službe, pristojne za varstvo narave. Zagotovi se tudi občasen naravovarstveno-geološki nadzor nad zemeljskimi deli. O morebitnih posebnostih ali najdbi se obvesti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, oziroma območna služba, pristojna za varstvo narave. Zagotovi se naravovarstveno ukrepanje ob odkritju najdb, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti naravnih vrednot, ter za ohranitev teh vrednot v skladu s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave, in v skladu z Naravovarstvenimi smernicami za državni prostorski načrt za območje HE Brežice, ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, junija 2008.
(22)
Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah iz prejšnjega odstavka tega člena in navajajo posebno varstveno območje pSCI 3000227 Krka (območje Natura 2000), ekološko pomembno območje Save od Radeč do državne meje, predlog območja Natura 2000 spodnja Sava (pSCI), naravne vrednote Stari Grad – gramoznica, 8169 V Močnik, 8336 Struga, 128 V Krka in predlog naravne vrednote gramoznica Vrbina.
(23)
Ribiško gospodarjenje v bazenu se uskladi z novimi razmerami, kar se opredeli v ribiško-gojitvenih načrtih.
(24)
Izvajalci vsaj 14 dni pred začetkom posegov v vodotoke obvestijo pristojno ribiško družino, ji predložijo časovni načrt gradnje in omogočijo dostop do gradbišča, pa tudi nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru.