23. člen
(kriteriji za odločitev o zastopanju)
(1)
Zagovornik odločitev o tem, ali bo v konkretnem primeru sodeloval v sodnem postopku, sprejme glede na strateške prioritete Zagovornika, naravo primera, lastne kadrovske in finančne zmožnosti, kar Zagovornik oceni za vsak primer posebej.
(2)
Pri presoji strateške prioritete obravnave upošteva zlasti:
-
ali primer pomembno prispeva k vzpostavitvi sodne prakse na posameznem področju iz pristojnosti Zagovornika, kjer še ni ustaljene sodne prakse,
-
učinek, ki bi ga primer lahko prinesel za druge podobne primere, glede na število drugih odprtih primerov pred Zagovornikom ali obseg problematike po dostopnih podatkih,
-
učinek, ki bi ga primer lahko prinesel na spremembo ravnanja ali utečenih praks na posameznem področju družbenega življenja,
-
učinek, ki bi ga primer lahko prinesel za pomen vloge Zagovornika v družbi,
-
učinek, ki bi ga primer lahko prinesel na razvoj ravnanja in politik s področja varstva pred diskriminacijo,
-
ali primer glede na vsebino sovpada s trenutno usmeritvijo in prioritetami Zagovornika načela enakosti.
(3)
Pri presoji narave primera Zagovornik upošteva zlasti:
-
trdnost primera v smislu verjetno izkazanih dejstev, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena diskriminacija, ter stopnjo verjetnosti, da bo dokazno breme prešlo na kršitelja,
-
oceno uspeha v pravdi,
-
interes osebe za vložitev tožbe ter pripravljenost na sodelovanje z Zagovornikom (pripravljenost, da sledi nasvetom in stališčem Zagovornika),
-
okoliščino, ali bi oseba lahko sama, brez zastopstva Zagovornika, učinkovito uveljavljala pravno varstvo pred diskriminacijo.
(4)
Pri presoji lastne kadrovske in finančne zmožnosti upošteva zlasti:
-
delovno obremenitev javnih uslužbencev strokovne službe,
-
število vseh nerešenih zadev,
-
število postopkov v primeru obravnave diskriminacije, ki se v skladu s tem poslovnikom obravnavajo prednostno.