Uredba o državnem prostorskem načrtu za plavajočo sončno elektrarno Družmirje

Vse delovne površine, lokacije za skladiščenje zemeljskega izkopa, gradbiščni objekti, skladišča gradbenega materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča za gradnjo načrtovanih ureditev morajo biti na območju državnega prostorskega načrta in v čim večji oddaljenosti od površinskih voda.

Gradbišče se v največjem mogočem obsegu organizira na območju posega. Lesna vegetacija se lahko odstrani le tam, kjer je to nujno. Med gradnjo je treba ustrezno zaščititi drevesa v drevoredu topolov ob kolesarski stezi Šoštanj–Velenje med jezerom in deponijo premoga, v skladu s sprejetimi standardi in dobro prakso.

Gradbišče je treba zavarovati, tako da se zagotovita varnost ter nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Aktivna gradbišča se zavarujejo z ograjami, nevarne točke se označijo. Gradbišče se opremi z opozorilnimi tablami in drugo varnostno signalizacijo.

Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe ceste in poljske poti. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da kar najbolj potekajo zunaj območij strnjene poselitve. Če je treba med gradnjo zagotoviti dodatne dostopne poti do gradbišča, se uredijo na zemljiščih v dogovoru z lastniki zemljišč in tako, da je vpliv na dejansko rabo prostora čim manjši.

Med gradnjo se zagotovijo strogi varstveni ukrepi, nadzor in taka organiziranost na gradbišču, da se prepreči morebitno onesnaženje voda zaradi transporta, skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Skladišča in pretakališča tekočih goriv in snovi se uredijo zunaj poplavnih območij. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. V primeru nesreče med gradnjo (na primer izlitje naftnih derivatov, izpust betonske mešanice, zdrs materiala v jezero) je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za preprečitev onesnaženja in zmanjšanje vplivov na vodno okolje. Takoj je treba obvestiti pristojne službe (na primer ARSO, inšpekcija za okolje) in vodjo projekta. Kar najbolj je treba zagotoviti zajezitev onesnaženja z uporabo plavajočih pregrad (lovilne bariere) za omejitev širjenja onesnaževal (nafta, olje) oziroma uporabiti vpojna sredstva (vpojne blazine in tekstil) za vpitje razlitih tekočin. Ob morebitnem prodoru goriva, maziva ali drugih snovi, ki jih z absorpcijo in izkopom ni bilo mogoče v celoti odstraniti, je treba ugotoviti, kolikšna količina onesnaževala je bila izgubljena.

Za primer nesreč z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihova sanacija. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi.

Na gradbišču mora biti zagotovljen redni nadzor. V bližini območij z večjim številom ljudi se dela v času večjega obiska omejijo.