(1)
Do regresa za letni dopust so upravičeni tudi:
V nelikvidnih družbah se regres izplača do konca novembra tekočega leta. V primeru, da ima delodajalec, ki je nelikviden, v delovnem koledarju predviden kolektivni dopust pet in več delovnih dni v 8., 9., 10. ali 11. mesecu, je dolžan izplačati najmanj polovico regresa pred nastopom kolektivnega dopusta. Višina regresa je določena v tarifni prilogi k tej pogodbi.
-
delavci, ki na dan izplačila regresa za letni dopust niso več v delovnem razmerju pri delodajalcu; pripada jim sorazmerni del regresa, glede na čas zaposlitve pri posameznem delodajalcu v tekočem letu,
-
delavci, ki so sklenili delovno razmerje v tekočem letu; delodajalec izplača sorazmerni del regresa za letni dopust v odvisnosti od pripadajočega letnega dopusta.
(2)
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
(3)
Do regresa za letni dopust so upravičeni:
-
delavci, ki na dan izplačila regresa za letni dopust niso več v delovnem razmerju pri delodajalcu; pripada jim sorazmerni del regresa,
-
delavci, ki so sklenili delovno razmerje v tekočem letu; delodajalec izplača sorazmerni del regresa za letni dopust v odvisnosti od koriščenja letnega dopusta.
(4)
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
(5)
Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres za letni dopust pripada delavcem, ki letnega dopusta niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.
(1)
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
-
za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini najnižje osnovne plače za I. tarifni razred te kolektivne pogodbe;
-
za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol-kratne najnižje osnovne plače za I. tarifni razred te kolektivne pogodbe;
-
za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dvakratne najnižje osnovne plače za I. tarifni razred te kolektivne pogodbe.
(2)
Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3)
Jubilejne nagrade se izplačujejo najkasneje v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz prve točke.
(4)
Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu opredeli nagrado za skupno delovno dobo, jubilej družbe ipd.
(5)
Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu opredeli nagrado za jubileje družbe.
(6)
Delavcu, ki bi zaradi prehoda delodajalca na novo osnovo za izplačevanje jubilejnih nagrad, nagrado za posamezni jubilej za skupno delovno dobo izgubil, mora delodajalec to nagrado izplačati do 30. 6. 2000. Delavcu pripada samo ena nagrada za vsak delovni jubilej, razen če je s podjetniško kolektivno pogodbo ali spošnim aktom delodajalca določeno drugače.
(1)
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2)
Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3)
V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določilom prvega odstavka 3. točke tega člena pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača najožjemu družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku treh dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
(4)
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
(1)
V primeru smrti delavca pripada ožjemu svojcu solidarnostna pomoč v višini ene povprečne plače v Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2)
Delavcu se ob upoštevanju ekonomsko-socialnih kriterijev dodeli solidarnostna pomoč na predlog socialne službe ali delavca, ki je odgovoren za socialna vprašanja v družbi, v višini od 30% do 60% povprečne plače v Sloveniji za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
-
ob smrti ožjega družinskega člana,
-
ob nastanku težje invalidnosti (II. kategorija invalidnosti, 70% telesna okvara delavca) zaradi nezgode pri delu,
-
več kot tri mesece neprekinjene odsotnosti delavca zaradi bolezni ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer,
-
elementarne nesreče ali požara ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer.
Za ugotavljanje stvarnih socialnih razmer se upoštevajo:
-
materialne razmere družine,
-
zdravstveno stanje družinskih članov,
Pobudo za dodelitev socialne pomoči lahko poda tudi sindikat ali posamezni delavec.
(3)
Ožji družinski člani so zakonec, izvenzakonski partner, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati in živijo v skupnem gospodinjstvu.
Kolikor se delodajalec in reprezentativni sindikat dogovorita o kolektivnem prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju (II. steber), je delodajalec dolžan prispevati dogovorjeni znesek, določen s pogodbo o pokojninskem načrtu. Delodajalec in izvajalec pokojninskega načrta sta dolžna redno obveščati o plačanih premijah in o stanju na osebnem pokojninskem računu.