12. člen
Presežek kmečkih posestev
1.
Za kmečka posestva se štejejo tista zemljiška posestva, katerih lastniki so kmetje, in obdelujejo zemljo sami s svojo družino.
2.
Za kmečka posestva se štejejo tudi zemljiška posestva delavcev in izseljencev, četudi zemlje ne obdelujejo sami.
3.
Za kmečka posestva se štejejo nadalje tudi tista zemljiška posestva kmečkih in obrtniških družin, katerih lastniki so zaradi vojne ali kakih drugih okoliščin ostali brez zadostne delovne sile in so prisiljeni obdelovati zemljo z najeto delovno silo ali pa jo dajati drugim v obdelovanje.
4.
Razlasti se presežek kmečkih posestev nad 20 do 35 ha obdelovalne zemlje in nad 10 do 25 ha gozda, tako da skupna površina obdelovalne zemlje in gozda ne sme presegati 45 ha.
5.
Pri kmečkih posestvih z izredno slabo donosnostjo lahko minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za gozdarstvo največje površine obdelovalne zemlje in gozda primerno zviša.
6.
Zgradbe, naprave, živi in mrtvi kmetijski ter gozdni inventar kmečkih posestev se ne razlasti.
7.
Za razlaščeni presežek kmečkih posestev se plača odškodnina v višini enoletnega donosa na hektar. Donos se ugotavlja, kakor je določeno v 4. odstavku 11. člena.