1.
V dveh letih po uveljavitvi uredbe iz tretjega odstavka tega člena se morajo preiskati vsi primeri prilastitve državnega zemljišča, prilastitve ledin in zemlje bivših agrarnih skupnosti. Take prilaščene in razdeljene površine se praviloma priznajo kot last njihovih dosedanjih posestnikov in se vpišejo v zemljiški knjigi na njihovo ime, razen če je tako zemljišče sredi državnega zemljišča, če je na poti komunikacijam, če je z ozirom na krajevne razmere preveliko ali če je bilo prilaščeno na način, ki ni v navadi v tistem kraju.
2.
Državni organ, ki bi bil pristojen za upravo prilaščenega zemljišča, sme:
a)
v dveh letih po uveljavitvi uredbe iz tretjega odstavka tega člena predlagati organu, pristojnemu za odločanje o prilastitvi, da izda odločbo, s katero odreče priznanje prilastitve; v tem primeru velja, da je zemljišče od dneva pravnomočnosti te odločbe v posesti organa upravljanja;
b)
v dveh letih po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila priznana prilastitev, začeti pri sodišču spor z zahtevkom, da se ta odločba razveljavi in posestniku naloži, da zemljišče, ki si ga je prilastil, vrne.
3.
Vlada LRS bo predpisala z uredbo pristojnost organov in postopek za obravnavanje razmerij iz tega člena.