V tem poglavju veljajo naslednji pomeni izrazov:
1.
izraz "tehnična specifikacija" pomeni specifikacijo, vsebovano v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane lastnosti proizvoda, kot so ravni kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki se nanašajo na proizvod glede imena, pod katerim se prodaja, terminologije, simbolov, preskušanja in preskusnih metod, embalaže, označevanja ali deklariranja ter postopkov za ugotavljanje skladnosti. Izraz "tehnična specifikacija" zajema tudi proizvodne metode in postopke, ki se uporabljajo pri kmetijskih proizvodih, proizvode, namenjene za prehrano ljudi in živali, ter zdravila, kot so opredeljena v predpisih o zdravilih, kot tudi proizvodne metode in postopke, ki se nanašajo na druge proizvode, če ti vplivajo na njihove značilnosti,
2.
izraz "storitev" pomeni vsako storitev informacijske družbe, to je vsako storitev, ki se ponavadi opravlja odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamično zahtevo prejemnika storitev.
-
izraz "na daljavo" pomeni, da se storitev opravlja brez sočasne fizične prisotnosti pogodbenic,
-
izraz "elektronsko" pomeni, da se storitev z elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim komprimiranjem) in shranjevanje podatkov pošlje iz izhodišča in sprejme v usmerišču in se v celoti odda, prenese in prejme po žici, po radiu, po optični ali drugih elektromagnetnih sredstvih,
-
izraz "na posamično zahtevo prejemnika storitev" pomeni, da se storitev opravi ob prenosu podatkov na zahtevo posameznika.
Seznam primeroma navedenih storitev, ki niso zajete v tej definiciji, je podan v Prilogi 3 te uredbe,
3.
izraz "druga zahteva" pomeni zahtevo za proizvod, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja, zlasti potrošnikov ali okolja, in ki vpliva na življenjsko dobo proizvoda potem, ko je bil ta dan v promet; npr. pogoji za uporabo, recikliranje, ponovno uporabo ali odlaganje, če ti pogoji lahko bistveno vplivajo na sestavo ali lastnosti proizvoda oziroma na njegovo trženje,
4.
izraz "standard" pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je odobril priznan standardizacijski organ za večkratno ali trajno uporabo, katere upoštevanje ni obvezno in ki sodi v eno izmed naslednjih kategorij:
-
mednarodni standard: standard, ki ga je sprejela mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti,
-
evropski standard: standard, ki ga je sprejel evropski standardizacijski organ in je dosegljiv javnosti,
-
nacionalni standard: standard, ki ga je sprejel nacionalni standardizacijski organ in je dosegljiv javnosti,
5.
izraz "pravila o storitvah" pomeni zahtevo splošne narave, ki se nanaša na prevzem in izvajanje storitvenih dejavnosti v smislu 2. točke tega člena, zlasti na določbe o izvajalcu storitev, storitvah in prejemniku storitev, z izjemo pravil, ki se ne nanašajo izrecno na storitve, definirane v tej točki,
-
se pravilo šteje za izrecno namenjeno za storitve informacijske družbe, če je ob upoštevanju njegove utemeljitve in njegove vsebine urejanje teh storitev izrecen namen in predmet celotnega besedila ali posameznih določb,
-
se pravilo ne šteje za izrecno namenjeno za storitve informacijske družbe, če na te storitve vpliva samo posredno ali naključno.
6.
izraz "standardizacijski program" pomeni program dela priznanega standardizacijskega organa, ki navaja predmete, na katerih poteka standardizacijsko delo,
7.
izraz "osnutek standarda" pomeni dokument, ki vsebuje besedilo tehničnih specifikacij, ki se nanaša na določen predmet, ki je v postopku obravnave za sprejem skladno z nacionalnim standardizacijskim postopkom; ta dokument je po pripravljalnem delu poslan v javno obravnavo ali pregled,
8.
izraz "evropski standardizacijski organ" pomeni organ iz Priloge 1 te uredbe,
9.
izraz "nacionalni standardizacijski organ" pomeni organ iz Priloge 2 te uredbe,
10.
izraz "tehnični predpis" pomeni tehnične specifikacije in druge zahteve ali pravila o storitvah, vključno z ustreznimi upravnimi akti, katerih upoštevanje je, pravno ali dejansko, obvezno pri trženju, opravljanju storitev, ustanovitvi izvajalca storitev ali pri uporabi v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) ali v njenem pretežnem delu, kot tudi zakone, druge predpise ali druge upravne akte držav članic, razen tistih, ki so navedeni v 23. členu te uredbe, in ki prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo nekega proizvoda oziroma prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitev oziroma ustanovitev izvajalca storitev.
Tehnični predpisi, ki jih je dejansko treba upoštevati (de facto tehnični predpisi), vključujejo:
-
zakone, druge predpise ali druge upravne akte države članice, ki se sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na pravila o storitvah oziroma se sklicujejo na strokovne kodekse ali kodekse ravnanja, ki se sami sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na pravila o storitvah, in katerih izpolnjevanje ustvari domnevo o skladnosti z obveznostmi, ki jih nalagajo omenjeni zakoni, drugi predpisi ali drugi upravni akti,
-
prostovoljne sporazume, katerih ena pogodbenica je država in ki v javnem interesu predvidevajo skladnost s tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali pravili o storitvah, razen specifikacij v razpisih za javna naročila,
-
tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, ki so povezani s fiskalnimi ali finančnimi ukrepi, ki vplivajo na porabo proizvodov ali storitev s spodbujanjem skladnosti s temi tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali pravili o storitvah.
Tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, ki so povezani z nacionalnimi sistemi socialne varnosti, niso vključeni.
11.
izraz "predlog tehničnega predpisa" pomeni besedilo tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, vključno z upravnimi akti, ki je bilo izdelano zaradi njegove uveljavitve kot tehnični predpis; besedilo je še v fazi priprave in ga je še mogoče bistveno dopolniti.