Zaščitne lastnosti zapiralnih sredstev se izražajo z odpornostjo proti raznim učinkom, ki jih mora zapiralno sredstvo zdržati, ne da bi bila prizadeta njegova funkcija, in sicer:
1.
zapiralna sredstva, ki so neposredno izpostavljena mehanskemu, toplotnemu, radiacijskemu in kemičnemu učinku (v nadaljnjem besedilu: zapiralna sredstva, ki so odporna proti preboju in se nepredušno zapirajo), morajo biti odporna proti preboju drobcev, proti nadtlaku udarnega vala eksplozije in proti požaru ter neprepustna za kontaminirani material;
2.
zapiralna sredstva, ki so posredno izpostavljena mehanskemu, toplotnemu, radiacijskemu in kemičnemu učinku (v nadaljnjem besedilu: zapiralna sredstva, ki so odporna proti tlaku in se nepredušno zapirajo), morajo biti odporna proti nadtlaku udarnega vala eksplozije in neprepustna za kontamirani material;
3.
zapiralna sredstva, ki so posredno izpostavljena toplotnemu in kemičnemu učinku (v nadaljnjem besedilu: zapiralna sredstva, ki so odporna proti toplotnemu valu in se nepredušno zapirajo), morajo biti odporna proti toplotni obremenitvi in povišanemu tlaku ter neprepustna za kontaminirani material;
4.
zapiralna sredstva, ki niso izpostavljena vplivom iz drugega odstavka 3. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: navadna zapiralna sredstva), morajo biti odporna proti učinku tresljajev.