Za 79. členom se doda novo V.A poglavje in novi 79.a, 79.b in 79.c členi ter novo V.B poglavje in novi 79.č, 79.d, 79.e, 79.f, 79.g in 79.h členi, ki se glasijo:
Društvu, ki deluje na področju socialnega varstva, se podeli status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva, če poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja društva, izpolnjuje tudi posebne pogoje:
-
da ima sprejet program dela, iz katerega je razvidno, da deluje v javnem interesu na področju preprečevanja ali odpravljanja socialnih stisk in težav posameznikov, družin ali skupin prebivalstva in v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu;
-
da zagotavlja strokovno usposobljen kader po tem zakonu.
Status delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva lahko pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička in ki presežek prihodkov nad odhodki uporabljajo izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu, določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja društva.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, vodi evidenco pravnih oseb zasebnega prava, ki jim je na podlagi prejšnjega člena podeljen status delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva.
Evidenca je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih pravnih oseb, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva in transparentnosti delovanja teh pravnih oseb. Evidenca je javna knjiga.
V evidenci se obdelujejo naslednji osebni podatki zastopnika pravne osebe: osebno ime, enotna matična številka občana oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika pravne osebe iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je javen le podatek o osebnem imenu zastopnika pravne osebe.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje samo za vodenje evidence in izvajanje nalog v zvezi s podelitvijo statusa delovanja v javnem interesu ter za statistične namene.
Za vodenje evidence pravnih oseb zasebnega prava s statusom delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja društva, in na njegovi podlagi izdanega pravilnika, ki ureja vsebino, obliko in način vodenja evidence društev v javnem interesu.
Posodabljanje socialno varstvenih storitev, uvajanje novih storitev in organizacijske novosti na področju socialno varstvene dejavnosti se lahko pred uvedbo preverjajo s poskusnim izvajanjem.
Poskusno izvajanje iz prejšnjega odstavka se izvaja skladno cilji, ki so za področje socialnega varstva sprejeti v strateških dokumentih Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije, temelji pa na usmerjenosti v posameznika in spoštovanje njegovega spola, starosti in kulture ter na načelih strokovnosti, preglednosti, preverljivosti, racionalne uporabe javnih sredstev in ciljne usmerjenosti.
Vsebino, izvajalca v mreži javne službe in območje, na katerem se izvaja poskus, določi minister, pristojen za socialno varstvo, sam ali na predlog ene od skupnosti socialno varstvenih zavodov, strokovne zbornice, strokovnih inštitucij, reprezentativnih uporabniških združenj in raziskovalnih organizacij.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, je lahko izvajalec poskusnega izvajanja, če je to potrebno za izvedbo projekta poskusnega izvajanja.
Izvajalec iz tretjega odstavka tega člena lahko v izvajanje poskusa vključi tudi druge izvajalce s področja socialnega varstva, zdravstva in izobraževanja ter nevladne organizacije in zasebnike, ki izpolnjujejo kadrovske, prostorske in regionalne pogoje, določene z javnim razpisom.
Izvajalec iz tretjega odstavka tega člena mora sprejeti postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov oseb, vključenih v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena, na način, kot je določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Osebo je mogoče vključiti v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena le na podlagi njenega pisnega soglasja oziroma soglasja njenega zakonitega zastopnika.
Osebe, vključene v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena, lahko v času vključenosti pridobijo pravico do denarne nagrade ter do kritja stroškov prevoza in prehrane, ki so povezani z vključitvijo v poskusno izvajanje. Upravičenost do teh prejemkov in njihova višina je odvisna od trajanja vključitve osebe v projekt poskusnega izvajanja in od projekta poskusnega izvajanja.
Višino denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka in njihovo izplačilo podrobneje določi minister, pristojen za socialno varstvo, na podlagi potrjenega projekta poskusnega izvajanja.
Denarna nagrada iz tega člena se ne šteje kot dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Osebe, upravičene do denarne nagrade iz tega člena, se ne štejejo kot delovno aktivne osebe po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke.
Osebe, vključene v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena, zaradi vključenosti v projekt ne izgubijo pravic in statusov po tem ali drugih predpisih.
Postopek uvajanja, izvajanja, časovno omejitev obdobja izvajanja, spremljanje, evalvacijo, vire financiranja, način porabe sredstev in merljive cilje poskusnega izvajanja iz prvega odstavka tega člena ter postopek izbora izvajalcev določi minister, pristojen za socialno varstvo. Uresničevanje ciljev se preveri najkasneje po preteku polovice določenega časovnega obdobja poskusnega izvajanja in po njegovem zaključku.
Minister, pristojen za socialno varstvo, prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če so kršene pravice oseb, ki so vključene v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena ali če poskusno izvajanje ne dosega zastavljenih ciljev.
Vsebine, ki se izvajajo v obliki poskusnega izvajanja iz prvega odstavka tega člena, se financirajo iz evropskih skladov, pripadajočega dela slovenske udeležbe iz proračuna Republike Slovenije oziroma na podlagi finančne udeležbe izvajalca oziroma uporabnika. Vsebine iz prvega odstavka se lahko financirajo tudi iz proračunov občin na podlagi njihovega soglasja.
Za potrebe uvajanja, izvajanja, spremljanja, poročanja, preverjanja namenskosti porabljenih sredstev evropske kohezijske politike in evalviranja poskusnega izvajanja socialno varstvene dejavnosti iz prejšnjega člena ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene, se vodi centralna zbirka podatkov, ki zajema projekte poskusnega izvajanja socialno varstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov).
Centralna zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika:
-
osebno ime,
-
enotno matično številko občana,
-
spol,
-
naslov bivanja,
-
telefonsko številko,
-
elektronski naslov,
-
podatke o državljanstvu,
-
podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,
-
podatke o prebivališču,
-
podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vključene osebe),
-
podatke o gospodinjstvu,
-
podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost ali registrirana istospolna partnerska skupnost),
-
podatke o statusu (podatke o šolanju, o zaposlitvi, o upokojitvi, drugo),
-
podatke o izobrazbi,
-
podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,
-
podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkih,
-
podatke o premoženju,
-
podatke o socialnih stiskah in težavah oseb in družine ter predhodnih obravnavah in vključitvah,
-
davčno številko,
-
številko transakcijskega oziroma drugega računa, na katerega bo oseba prejemala socialne prejemke,
-
podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje,
-
podatke o predhodnih vključitvah v druge programe, ki vplivajo na socialni, zdravstveni, zaposlitveni in izobraževalni položaj osebe.
Centralna zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi podatke, ki niso osebni, ki so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena.
Za posamezen projekt poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona se zbirajo samo tisti osebni podatki iz drugega odstavka tega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega projekta.
Centralno zbirko podatkov projektov poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona vodi ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, kot upravljavec te zbirke.
Izvajalci v mreži javne službe in izvajalci izbrani na podlagi petega odstavka 79.č člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci poskusnega izvajanja) za namene vključitve podatkov v centralno zbirko podatkov iz prejšnjega člena ter za namene uvajanja, izvajanja, spremljanja in evalviranja posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona zbirajo in obdelujejo tiste osebne podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona.
Izvajalci poskusnega izvajanja posredujejo ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, osebne podatke iz prejšnjega odstavka za namene vodenja centralne zbirke iz 79.d člena tega zakona.
Podatki za osebe, vključene v poskusno izvajanje iz 79.č člena tega zakona, se zbirajo na podlagi pisnega soglasja osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika in od drugih upravljavcev zbirk podatkov, za katere je oseba oziroma njen zakoniti zastopnik podal pisno soglasje.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, lahko osebne podatke, ki se vodijo v centralni zbirki podatkov iz 79.d člena tega zakona, zbira in obdeluje samo za namene, kot so opredeljeni v prvem odstavku 79.d člena tega zakona.
Izvajalci poskusnega izvajanja osebne podatke, ki jih pridobijo iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona, obdelujejo samo za dosego namena posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona.
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona in jih uporablja za analize, spremljanje izvajanja posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo oseb.
Podatki iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona, če posamezni zakon za določene podatke ne določa drugače.
Podatki iz zbirk podatkov izvajalcev poskusnega izvajanja se hranijo pet let po prenehanju poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona, če posamezni zakon za določene podatke ne določa drugače.«.