Dejanja, ki pomenijo lažjo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica so:
1.
zadržanje strankinih listin, spisov v izvirniku ali prepisu po prenehanju pooblastilnega razmerja s stranko, če stranka zahteva njihovo izročitev;
2.
neizročitev stranki na njeno zahtevo in stroške izdelanih prepisov, osnutkov pisanj in drugih listin pridobljenih v času pooblastilnega razmerja ali neopravičena odklonitev izdelave prepisov listin;
3.
neizstavitev stranki obračuna prejetih in izplačanih denarnih sredstev ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;
4.
nevestno zastopanje stranke, ki pomeni kršitev razmerja med odvetnikom in stranko, ali po uradni dolžnosti postavljenim zagovornikom in obdolžencem;
5.
opustitev obvestila zbornici o preselitvi sedeža odvetniške pisarne;
6.
neopravičena odklonitev dolžnosti biti kot predstavnik zbornice navzoč pri preiskavi odvetniške pisarne;
7.
neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje pri opravljanju odvetniškega poklica;
8.
opustitev nošenja službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;
9.
vzpostavitev stika s stranko, o kateri ve, da jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;
10.
opustitev obvestila odvetniku nasprotne stranke, da se je nanj obrnila nasprotna stranka in o svojem odgovoru stranki;
11.
opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje v skladu z 31. pravilom kodeksa odvetniške poklice etike;
12.
odpoved nadaljnjega zastopanja stranke v neprimernem času ali v okoliščinah, ko bi bilo to za stranko škodljivo;
13.
prevzem zastopanja stranke v času, ko zastopa svojo stranko v sporu z njo, ne da bi jo predhodno seznanil o prevzemu zastopanja;
14.
smešenje, zaničevanje, zmerjanje nasprotne stranke ali grožnje, vse v nasprotju s 59. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike.