(1)
Če se oseba, za katere izročitev se prosi, v zaprošeni državi preganja ali je bila v tej državi obsojena zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, ne pa tistega, ki je predmet izročitve, se sme dovoljena izročitev odložiti, dokler se ta postopek ne konča, v primeru obsodbe pa, dokler se kazenska sankcija ne izvrši.
(2)
Če bi zaradi odložitve izročitve iz 1. odstavka tega člena v državi prosilki kazenski pregon zastaral ali bi bil njegov potek resno oviran, se sme na utemeljeno prošnjo države prosilke dovoliti začasna izročitev zaradi kazenskega postopka. Država prosilka mora v tem primeru izročeno osebo vrniti takoj, ko so opravljena nujna procesna dejanja, zaradi katerih je bila dovoljena začasna izročitev.
(3)
Država prosilka mora začasno izročeno osebo med bivanjem na njenem ozemlju imeti v priporu. Čas pripora se od dneva, ko začasno izročena oseba zapusti ozemlje zaprošene države, do dneva, ko se vrne, všteje v kazen, ki bo v zaprošeni državi izrečena ali bi se morala izvršiti.