Za razvrščanje virov tveganja se upošteva največja količina posamezne nevarne kemikalije, ki se jo na območju vira tveganja ugotovi glede na:
-
dejansko prisotnost nevarnih kemikalij ali
-
pričakovano oziroma načrtovano prisotnost nevarnih kemikalij ali
-
prisotnost nevarnih kemikalij, za katere se utemeljeno domneva, da bi lahko nastale pri nenadzorovanih kemičnih procesih ob nepredvidenih dogodkih ali večji nesreči.
Če ima posamezna nevarna kemikalija več nevarnih lastnosti iz prvega stolpca tabele 2, se pri razvrščanju vira tveganja upošteva najmanjšo količino za razvrstitev, ki je za te nevarne lastnosti določena v drugem oziroma tretjem stolpcu tabele 2.
Če ima posamezna nevarna kemikalija iz tabele 1 tudi nevarno lastnost iz prvega stolpca tabele 2, se pri razvrščanju vira tveganja upoštevajo količine za razvrščanje iz tabele 1.
Pri razvrščanju virov tveganja se mešanice in pripravki obravnavajo enako kot čiste snovi pod pogojem, da so v mejah koncentracije, ki so določene glede na njihove lastnosti v predpisih o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi in pripravkov, razen če je v prilogi 1 zanje podana odstotna sestava ali druga specifikacija.
Pri razvrščanju virov tveganja se nevarne kemikalije, ki so na območju vira tveganja prisotne v količinah, ki so manjše od 2% količin za razvrščanje iz tabele 1 ali tabele 2, lahko zanemarijo pri določanju celotne količine nevarnih kemikalij, če njihova prisotnost ne more povzročiti večje nesreče na območju vira tveganja.