Viri tveganja se glede na vrsto in količino nevarnih kemikalij, ki so prisotne na območju vira tveganja, razvrstijo v:
-
vire večjega tveganja za okolje,
-
vire manjšega tveganja za okolje in
-
vire, ki so glede tveganja za okolje nepomembni.
Vir večjega tveganja za okolje je, če je:
-
količina najmanj ene od nevarnih kemikalij, ki je prisotna na območju vira tveganja, večja od količine za razvrstitev ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno kemikalijo določena v tretjem stolpcu tabele 1 v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: tabela 1), ali
-
količina najmanj ene od nevarnih kemikalij, ki je prisotna na območju vira tveganja in se razvršča med nevarne kemikalije z eno od nevarnih lastnosti iz prvega stolpca tabele 2 v prilogi 1 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: tabela 2), večja od količine za razvrstitev ali enaka količini za razvrstitev, ki je za kemikalijo s to nevarno lastnostjo določena v tretjem stolpcu tabele 2.
Vir manjšega tveganja za okolje je, če je:
-
količina najmanj ene od nevarnih kemikalij, ki je prisotna na območju vira tveganja, večja od količine za razvrstitev ali enaka količini za razvrstitev, ki je za to nevarno kemikalijo določena v drugem stolpcu tabele 1, ali
-
količina najmanj ene od nevarnih kemikalij, ki je prisotna na območju vira tveganja in se razvršča med nevarne kemikalije z eno od nevarnih lastnosti iz prvega stolpca tabele 2, večja od količine za razvrstitev ali enaka količini za razvrstitev, ki je za kemikalijo s to nevarno lastnostjo določena v drugem stolpcu tabele 2.