31. člen
Čezmerno obremenjevanje okolja
Za čezmerno obremenjevanje okolja se šteje, če povzročitelj tveganja ni:
-
prijavil vira tveganja v roku iz 11. člena te uredbe,
-
izdelal zasnove zmanjšanja tveganja za okolje v roku iz 14. člena te uredbe,
-
posredoval delnega varnostnega poročila v potrditev ministrstvu v roku iz 22. člena te uredbe,
-
posredoval dopolnjenega ali spremenjenega končnega varnostnega poročila v potrditev ministrstvu v roku iz 24. člena te uredbe,
-
izdelal načrta sanacije na način in v roku iz 27. člena te uredbe,
-
posredoval informacije o varnostnih ukrepih javnosti na način in v rokih iz 30. člena te uredbe.
Za čezmerno obremenjevanje okolja se šteje tudi, če je v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da povzročitelj tveganja:
-
ni upošteval določb splošnih varnostnih ukrepov iz 10. člena te uredbe pri opravljanju svoje dejavnosti ter pri načrtovanju in izvajanju varnostnih ukrepov, ali
-
ne izvaja ukrepov za preprečevanje večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami in za zmanjšanje njihovih posledic ali jih izvaja v nasprotju z zasnovo preprečevanja večjih nesreč ali v nasprotju s potrjenim varnostnim poročilom, če gre za vir večjega tveganja za okolje.
Inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, odredijo ukrepe za odpravo čezmernega obremenjevanja okolja skladno z zakonom.