16. člen
Izročitev
1. Ta člen se uporablja za kazniva dejanja, ki jih zajema ta konvencija, ali kadar je v kaznivo dejanje, navedeno v pododstavku a ali b prvega odstavka 3. člena te konvencije, vpletena organizirana kriminalna združba in je oseba, za izročitev katere se prosi, na ozemlju zaprošene pogodbenice, če je kaznivo dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, kaznivo po notranjem pravu pogodbenice prosilke in zaprošene pogodbenice.
2. Če se prosi za izročitev zaradi več posameznih hudih kaznivih dejanj, med katerimi niso vsa zajeta v tem členu, lahko zaprošena pogodbenica uporabi ta člen tudi za ta kazniva dejanja.
3. Vsako kaznivo dejanje, za katero se uporablja ta člen, se šteje, da je vključeno v že obstoječe pogodbe o izročitvi med državami pogodbenicami kot kaznivo dejanje, zaradi katerega se storilec izroči. Države pogodbenice ta kazniva dejanja kot kazniva dejanja, za katera se storilec izroči, vključijo tudi v vsako pogodbo o izročitvi, ki jo bodo šele sklenile med seboj.
4. Če država pogodbenica, ki izročitev pogojuje s pogodbo, prejme prošnjo za izročitev od druge države pogodbenice, s katero nima sklenjene pogodbe o izročitvi, lahko šteje to konvencijo kot pravno podlago za izročitev glede katerega koli kaznivega dejanja, na katero se ta člen nanaša.
5. Države pogodbenice, ki izročitev pogojujejo s pogodbo:
(a)
ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije ali pristopu k njej obvestijo generalnega sekretarja Združenih narodov o tem, ali bodo to konvencijo vzele kot pravno podlago za sodelovanje pri izročitvah z drugimi državami pogodbenicami te konvencije in
(b)
če te konvencije ne priznajo za pravno podlago za sodelovanje pri izročitvah, si zaradi izvajanja tega člena prizadevajo sklepati pogodbe o izročitvah z drugimi državami pogodbenicami te konvencije, kadar je to primerno.
6. Države pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo s pogodbo, štejejo kazniva dejanja, na katera se ta člen nanaša, za kazniva dejanja, za katera te države med seboj izročajo storilce.
7. Za izročitev veljajo pogoji, določeni z notranjim pravom zaprošene pogodbenice ali s pogodbami o izročitvi, ki se uporabljajo med državami pogodbenicami, vključno s pogoji glede najnižje zahtevane kazni za izročitev in razlogi, zaradi katerih lahko zaprošena pogodbenica odkloni izročitev.
8. Države pogodbenice si skladno s svojim notranjim pravom prizadevajo pospešiti postopke izročitev in poenostaviti s tem povezane zahteve po dokazih glede katerega koli kaznivega dejanja, na katero se nanaša ta člen.
9. Zaprošena pogodbenica lahko ob upoštevanju določb svojega notranjega prava in pogodb o izročitvi, ki jih je sklenila, na prošnjo pogodbenice prosilke in če meni, da okoliščine to opravičujejo in je zadeva nujna, pripre osebo, katere izročitev se zahteva in je na njenem ozemlju, ali sprejme druge ustrezne ukrepe za zagotovitev njene navzočnosti v postopku izročitve.
10. Če država pogodbenica, na katere ozemlju je domnevni storilec kaznivega dejanja po tem členu, te osebe ne izroči, ker je njen državljan, mora na prošnjo pogodbenice, ki prosi za izročitev, nemudoma predati zadevo svojim pristojnim organom zaradi kazenskega pregona. Ti organi se odločijo glede uvedbe postopka in njegovega vodenja na enak način kot pri katerem koli drugem hudem kaznivem dejanju po notranjem pravu te države pogodbenice. Države pogodbenice v takih primerih sodelujejo, še posebej v postopku in pri dokazih, da zagotovijo učinkovitost kazenskega pregona.
11. Če lahko država pogodbenica po svojem notranjem pravu izroči ali drugače preda svojega državljana le pod pogojem, da se bo vrnil v to državo pogodbenico na prestajanje kazni, ki mu je bila izrečena ob koncu sojenja ali postopka, zaradi katerega je bila izročitev ali predaja zaprošena, in se državi pogodbenici strinjata s tem pogojem in drugimi pogoji, ki se jima zdijo primerni, taka pogojna izročitev ali predaja zadošča za to, da obveznosti iz desetega odstavka tega člena ni treba izpolniti.
12. Če se izročitev, ki se zahteva zaradi izvršitve kazni, zavrne samo zato, ker je oseba, za izročitev katere se prosi, državljan zaprošene pogodbenice, ta, če to dopušča njeno notranje pravo in v skladu z zahtevami tega prava na prošnjo pogodbenice prosilke, preuči možnost izvršitve kazni, izrečene po notranjem pravu pogodbenice prosilke, ali njenega preostanka.
13. Vsaki osebi, proti kateri teče sodni postopek zaradi katerega koli kaznivega dejanja po tem členu, se zagotovi poštena obravnava na vseh stopnjah sodnega postopka, vključno z vsemi pravicami in jamstvi, ki jih določa notranje pravo pogodbenice, na ozemlju katere je ta oseba.
14. Nobena določba te konvencije se ne razlaga tako, da zaprošeno pogodbenico obvezuje k izročitvi, če ima utemeljene razloge, da meni, da je bila prošnja vložena zaradi kazenskega pregona ali kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, državljanstva, etničnega porekla ali političnega prepričanja, ali da bi ugoditev prošnji škodila položaju te osebe iz katerega koli navedenega razloga.
15. Države pogodbenice ne smejo zavrniti prošnje za izročitev samo zato, ker se šteje, da gre za kaznivo dejanje v zvezi z davki.
16. Preden zavrne izročitev, se zaprošena pogodbenica po potrebi posvetuje s pogodbenico prosilko in ji omogoči, da predstavi svoja mnenja in da informacije, ki se nanašajo na njene navedbe.
17. Države pogodbenice si prizadevajo za sklenitev dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov, ki bi omogočili izvedbo izročitev ali povečali njihovo učinkovitost.