Zakon o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (MZNMOK)

1. Vsaka država pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli svojega notranjega prava sprejme zakonodajne in druge ukrepe, potrebne, da se kot kazniva določijo dejanja, kadar so storjena naklepno:

(i) menjava ali prenos premoženja z vednostjo, da gre za premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, da se prikrije nezakonit izvor premoženja ali pomaga osebi, vpleteni v storitev predhodnega kaznivega dejanja, da se izogne pravnim posledicam tega dejanja;

skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, kraja, razpolaganja, gibanja ali lastništva premoženja ali pravic v zvezi z njim, kadar se ve, da je tako premoženje premoženjska korist;

v skladu s temeljnimi načeli svojega notranjega prava tudi:

pridobitev, posest ali uporaba premoženja, kadar se ob prejemu ve, da je bilo tako premoženje premoženjska korist;

udeležba, povezovanje ali tajen dogovor o storitvi ali poskusu storitve kaznivega dejanja, določenega v skladu s tem členom, ter pomoč, napeljevanje, omogočanje in svetovanje pri storitvi takega kaznivega dejanja.

2. Za izvajanje ali uporabo prvega odstavka tega člena:

vsaka država pogodbenica uporablja prvi odstavek tega člena za čim širši obseg predhodnih kaznivih dejanj;

vsaka država pogodbenica med predhodna kazniva dejanja uvrsti vsa huda kazniva dejanja, kot so določena v 2. členu te konvencije, in kazniva dejanja, določena v 5., 8. in 23. členu te konvencije. Države pogodbenice, katerih zakonodaja vsebuje seznam določenih predhodnih kaznivih dejanj, vanj vključijo čim več kaznivih dejanj, v katera so vpletene organizirane kriminalne združbe.

za namene pododstavka b predhodna kazniva dejanja vključujejo dejanja, storjena v sodni pristojnosti države pogodbenice in zunaj nje. Dejanja, storjena zunaj sodne pristojnosti države pogodbenice, so predhodna kazniva dejanja le, če so kazniva po notranjem pravu države, v kateri je bilo dejanje storjeno, in bi bila kazniva tudi po notranjem pravu države pogodbenice, ki izvaja ali uporablja ta člen, če bi do njih prišlo na njenem ozemlju;

vsaka država pogodbenica generalnemu sekretarju Združenih narodov pošlje kopije svojih zakonov, ki uveljavljajo ta člen, prav tako pa tudi vse njihove naknadne spremembe ali njihov opis;

če to zahtevajo temeljna načela notranjega prava pogodbenice, se lahko določi, da se kazniva dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, ne nanašajo na osebe, ki so storile predhodno kaznivo dejanje;

vedenje, naklep ali namen iz prvega odstavka tega člena se lahko ugotavlja na podlagi objektivnih dejanskih okoliščin.