12. člen
Odvzem in zaseg
1. Države pogodbenice v skladu s svojim pravnim redom sprejmejo ukrepe, ki v največji mogoči meri omogočajo odvzem:
(a)
premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, ki jih zajema ta konvencija, ali premoženja, katerega vrednost ustreza višini take koristi;
(b)
premoženja, opreme ali drugih predmetov, uporabljenih ali namenjenih za uporabo pri kaznivih dejanjih, ki jih zajema ta konvencija.
2. Države pogodbenice zaradi morebitnega odvzema sprejmejo potrebne ukrepe za identifikacijo, odkrivanje, zamrznitev ali zaseg sredstev iz prvega odstavka tega člena.
3. Če je bila premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, v celoti ali deloma spremenjena v drugo premoženje, se tudi zoper to premoženje uporabijo ukrepi iz tega člena.
4. Če je premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, pomešana z zakonito pridobljenim premoženjem, se tako premoženje ne glede na pooblastila v zvezi z zamrznitvijo ali zasegom odvzame do ocenjene vrednosti premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
5. Za dohodek ali druge koristi iz premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, iz premoženja, v katero so se spremenile ali s katerim so se pomešale, prav tako veljajo ukrepi iz tega člena na enak način in v enakem obsegu kot za premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem.
6. Za namene tega člena in 13. člena te konvencije država pogodbenica pooblasti svoja sodišča ali druge pristojne organe, da odredijo, da se bančna, finančna ali poslovna dokumentacija predloži ali zaseže. Države pogodbenice ne smejo zavrniti ukrepanja po določbah tega odstavka zaradi bančne tajnosti.
7. Države pogodbenice lahko predvidijo možnost, da od storilca kaznivega dejanja zahtevajo, da dokaže zakoniti izvor domnevne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, ki naj bi se odvzelo, do obsega, če je ta zahteva v skladu z načeli njihovega notranjega prava in naravo sodnih in drugih postopkov.
8. Določbe tega člena se ne smejo razlagati tako, da posegajo v pravice dobrovernih tretjih oseb.
9. Nobena določba tega člena ne vpliva na načelo, da se ukrepi, na katere se člen nanaša, določijo in izvajajo v skladu z določbami notranjega prava države pogodbenice.