1. Pristojni organi države pogodbenice lahko organe druge države pogodbenice zaprosijo, da jim pomagajo pri uresničevanju varstvenih ukrepov, sprejetih na podlagi konvencije, predvsem pri zagotavljanju dejanskega uresničevanja pravice do stikov in pravice do vzdrževanja rednih neposrednih stikov.
2. Organi države pogodbenice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča, lahko na prošnjo tistega od staršev, ki prebiva v tej državi in želi pridobiti ali obdržati pravico do stikov, zberejo podatke ali dokaze in razsodijo o primernosti tega od staršev in o pogojih za uresničevanje stikov. Organ, pristojen za odločanje o vlogi za stike z otrokom na podlagi 5. do 10. člena, dopusti take podatke, dokaze in ugotovitve ter jih prouči, preden sprejme odločitev.
3. Organ, pristojen na podlagi 5. do 10. člena za odločanje o stikih, lahko pred sprejetjem odločitve glede prošnje, vložene na podlagi drugega odstavka, preloži postopek, predvsem če obravnava vlogo za omejitev ali ukinitev pravic do stikov, ki so bile dane v državi, v kateri je imel otrok prejšnje običajno prebivališče.
4. Določbe tega člena organu, pristojnemu na podlagi 5. do 10. člena, ne preprečujejo sprejetja začasnih ukrepov pred sprejetjem odločitve glede prošnje, vložene na podlagi drugega odstavka.