×

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 9 (MSRP 9) - Finančni instrumenti

V nadaljevanju so predstavljeni primeri, kdaj je lahko cilj poslovnega modela podjetja posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Ta seznam primerov ni dokončen. Poleg tega namen teh primerov ni obravnavati vse dejavnike, ki bi bili lahko relevantni za oceno poslovnega modela podjetja, niti določiti relativno pomembnost teh dejavnikov.

Primer

Analiza

Primer 1

Podjetje ima naložbe z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov iz teh naložb. Potrebe podjetja po financiranju so predvidljive, zapadlost njegovih finančnih sredstev pa je usklajena z ocenjenimi potrebami podjetja po financiranju.

Podjetje izvaja dejavnosti za obvladovanje kreditnih tveganj s ciljem čim večjega zmanjšanja kreditnih izgub. V preteklosti so se prodaje večinoma izvedle, ko se je povečalo kreditno tveganje finančnih sredstev, tako da sredstva niso več izpolnjevala kreditnih pogojev, določenih v dokumentirani naložbeni politiki podjetja. Poleg tega je prihajalo do občasnih prodaj zaradi nepričakovanih potreb po financiranju.

Poročila ključnemu poslovodnemu osebju so osredotočena na kreditno kakovost finančnih sredstev in na pogodbene donose. Podjetje poleg drugih informacij spremlja tudi poštene vrednosti finančnih sredstev.

Čeprav podjetje poleg drugih informacij upošteva tudi poštene vrednosti finančnih sredstev z vidika likvidnosti (tj. znesek denarnih sredstev, ki bi ga podjetje prejelo, če bi moralo prodati sredstva), je cilj podjetja posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Prodaje ne bi bile v nasprotju s tem ciljem, če bi se izvedle v odziv na povečanje kreditnega tveganja sredstev, na primer, če sredstva ne bi več izpolnjevala kreditnih pogojev, določenih v dokumentirani naložbeni politiki podjetja. Občasne prodaje, ki so posledica nepričakovanih potreb po financiranju (npr. v scenariju izjemnih situacij), prav tako ne bi bile v nasprotju z navedenim ciljem, tudi če bi bile take prodaje večje vrednosti.

Primer 2

Poslovni model podjetja je kupovanje portfeljev finančnih sredstev, kot so posojila. Ti portfelji lahko vključuje finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo ali pa ne.

Če se plačilo v zvezi s posojili ne izvede pravočasno, podjetje poskusi zagotoviti pogodbene denarne tokove na različne načine – na primer, tako da vzpostavi stik z dolžnikom po pošti, telefonu ali kako drugače. Cilj podjetja je prejemanje pogodbenih denarnih tokov in podjetje ne upravlja nobenega od posojil v tem portfelju z namenom ustvarjanja denarnih tokov z njihovo prodajo.

V nekaterih primerih podjetje sklene zamenjave obrestnih mer, da spremeni obrestno mero na določena finančna sredstva v portfelju z variabilne na fiksno.

Cilj poslovnega modela podjetja je posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.

Ista analiza bi veljala tudi, če podjetje ne pričakuje, da bo prejelo vse pogodbene denarne tokove (npr. nekatera finančna sredstva imajo ob začetnem pripoznanju poslabšano kreditno kakovost).

Poleg tega dejstvo, da podjetje sklepa izvedene finančne instrumente za spreminjanje denarnih tokov portfelja, samo po sebi ne spreminja poslovnega modela podjetja.

Primer 3

Podjetje ima poslovni model, katerega cilj je izdajanje posojil strankam in njihova naknadna prodaja subjektu za listinjenje. Subjekt za listinjenje izdaja instrumente investitorjem.

Podjetje, ki je prvotni izdajatelj posojil, obvladuje subjekt za listinjenje in ga konsolidira.

Subjekt za listinjenje prejema pogodbene denarne tokove iz posojil in jih prenaša na svoje investitorje.

Za namene tega primera se predpostavlja, da se posojila še naprej pripoznavajo v konsolidiranem izkazu finančnega položaja, ker subjekt za listinjenje ne odpravi njihovega pripoznanja.

Konsolidirana skupina je izdala posojila s ciljem, da jih poseduje za namene prejemanja pogodbenih denarnih tokov.

Vendar je cilj podjetja, ki je prvotni izdajatelj posojil, ustvarjanje denarnih tokov iz portfelja posojil s prodajo posojil subjektu za listinjenje, zato se zanj za potrebe njegovih ločenih računovodskih izkazov ne bi štelo, da upravlja ta portfelj za namene prejemanja pogodbenih denarnih tokov.

Primer 4

Finančna institucija ima finančna sredstva za namene kritja likvidnostih potreb v „scenariju izjemnih situacij“ (npr. množičnih dvigov vlog iz banke). Podjetje ne pričakuje, da bo prodalo ta sredstva, razen v takih scenarijih.

Podjetje spremlja kreditno kakovost finančnih sredstev in njegov cilj pri upravljanju finančnih sredstev je prejemanje pogodbenih denarnih tokov. Podjetje oceni donosnost sredstev na podlagi prejetih prihodkov od obresti in ustvarjenih kreditnih izgub.

Vendar podjetje spremlja tudi pošteno vrednost finančnih sredstev z vidika likvidnosti, da bi zagotovilo, da bi znesek denarnih sredstev, ki bi ga prejelo, če bi moralo prodati sredstva v scenariju izjemnih situacij, zadoščal za kritje likvidnostnih potreb podjetja. Podjetje izvaja občasne prodaje, ki so zanemarljive vrednosti, da bi dokazalo, da je likvidno.

Cilj poslovnega modela podjetja je posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.

Analiza se ne bi spremenila tudi, če je podjetje v prejšnjem scenariju izjemnih situacij izvedlo prodaje večje vrednosti, da bi pokrilo likvidnostne potrebe. Podobno pogostejše prodaje, ki so zanemarljive vrednosti, niso neskladne s posedovanjem finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.

Če pa ima podjetje finančna sredstva za kritje vsakodnevnih likvidnostnih potreb in izpolnjevanje tega cilja zahteva pogoste prodaje, ki so znatne vrednosti, cilj poslovnega modela podjetja ni posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov.

Podobno, če regulator od podjetja zahteva, da rutinsko prodaja finančna sredstva, da dokaže njihovo likvidnost, in je vrednost prodanih sredstev znatna, poslovni model podjetja ni posedovanje finančnih sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov. Za analizo ni relevantno, ali prodajo finančnih sredstev zahteva tretja oseba ali je ta dejavnost stvar presoje podjetja.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window