V tem členu je ponazorjena uporaba pristopa nadaljnje udeležbe, kadar je podjetje še naprej udeleženo v delu finančnega sredstva.
Predpostavimo, da ima podjetje portfelj predčasno odplačljivih posojil, katerih kuponska in efektivna obrestna mera je 10 odstotkov, glavnica in odplačna vrednost pa 10 000 DE. Podjetje sklene posel, v katerem v zameno za plačilo 9 115 DE prevzemnik dobi pravico do 9 000 DE vseh prejetih plačil glavnice skupaj 9,5-odstotnimi obrestmi na ta znesek. Podjetje obdrži pravice do 1 000 DE vseh prejetih plačil glavnice skupaj z 10-odstotnimi obrestmi na ta znesek in še do presežnega obrestnega razmika v višini 0,5 % na preostalih 9 000 DE glavnice. Zneski, prejeti iz naslova predčasnih odplačil, se sorazmerno razporedijo med podjetje in prevzemnika v razmerju 1:9, morebitna neplačila pa se odštejejo od deleža podjetja v višini 1 000 DE, dokler ta delež ni izčrpan. Poštena vrednost posojil na datum posla je 10 100 DE, poštena vrednost presežnega obrestnega razmika v višini 0,5 % pa je 40 DE.
Podjetje ugotovi, da je preneslo nekatera pomembna tveganja in koristi lastništva (na primer, pomembno tveganje predčasnih odplačil), vendar tudi obdržalo nekatera pomembna tveganja in koristi lastništva (zaradi svojega podrejenega zadržanega deleža) in je ohranilo obvladovanje sredstva. Zato uporabi pristop nadaljnje udeležbe.
Da bi uporabilo ta standard, podjetje analizira posel kot (a) zadržanje povsem sorazmernega obdržanega deleža v višini 1 000 DE ter (b) podreditev navedenega obdržanega deleža, da prevzemniku zagotovi izboljšanje kreditne kakovosti za primer kreditnih izgub.
Podjetje izračuna, da 9 090 DE (90 % × 10 100 DE) prejetega nadomestila v višini 9 115 DE predstavlja nadomestilo za povsem sorazmeren 90-odstotni delež. Preostali del prejetega nadomestila (25 DE) predstavlja nadomestilo, prejeto za podreditev svojega obdržanega deleža za potrebe izboljšanja kreditne kakovosti prevzemnika za primer kreditnih izgub. Poleg tega presežni obrestni razmik v višini 0,5 % predstavlja nadomestilo, prejeto za izboljšanje kreditne kakovosti. Tako je celotno nadomestilo, prejeto za izboljšanje kreditne kakovosti, 65 DE (25 DE + 40 DE).
Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega deleža denarnih tokov. Ob predpostavki, da ločeni pošteni vrednosti 90-odstotnega prenesenega deleža in 10-odstotnega obdržanega deleža na dan prenosa nista na voljo, podjetje razporedi knjigovodsko vrednost sredstva v skladu s 3.2.14. členom MSRP 9 na naslednji način:
|
|
Poštena vrednost |
Odstotek |
Delež knjigovodske vrednosti |
|
Preneseni delež |
9 090 |
90 % |
9 000 |
|
Obdržani delež |
1 010 |
10 % |
1 000 |
|
Skupaj |
10 100 |
|
10 000 |
Podjetje izračuna dobiček ali izgubo ob prodaji 90-odstotnega deleža denarnih tokov tako, da odšteje pripisano knjigovodsko vrednost prenesenega deleža od prejetega nadomestila, in s tem dobi rezultat 90 DE (9 090 DE – 9 000 DE). Knjigovodska vrednost deleža, ki ga je obdržalo podjetje, je 1 000 DE.
Poleg tega podjetje pripozna nadaljnjo udeležbo, ki izhaja iz podreditve njegovega obdržanega deleža za potrebe kreditnih izgub. Tako pripozna sredstvo v višini 1 000 DE (največji znesek denarnih tokov, ki jih ne bi prejelo zaradi podrejenosti) in povezano obveznost v višini 1 065 DE (ki je največji znesek denarnih tokov, ki jih ne bi prejelo zaradi podrejenosti, tj. 1 000 DE, povečanih za pošteno vrednost podrejenosti v višini 65 DE).
Podjetje uporabi vse zgornje informacije za obračunavanje posla, kot sledi:
|
|
V breme |
V dobro |
|
Izvirno sredstvo |
— |
9 000 |
|
Pripoznano sredstvo za podrejenost ali preostali delež |
1 000 |
— |
|
Sredstvo za nadomestilo, prejeto v obliki presežnega razmika |
40 |
— |
|
Poslovni izid (dobiček iz prenosa) |
— |
90 |
|
Obveznost |
— |
1 065 |
|
Prejeta denarna sredstva |
9 115 |
— |
|
Skupaj |
10 155 |
10 155 |
Takoj po poslu je knjigovodska vrednost sredstva 2 040 DE in je sestavljena iz 1 000 DE, ki predstavljajo vrednost obdržanega deleža, in 1 040 DE, ki predstavljajo dodatno nadaljnjo udeležbo podjetja iz naslova podrejenosti njegovega obdržanega deleža za kreditne izgube (kar vključuje tudi presežni razmik v višini 40 DE).
V poznejših obdobjih podjetje pripozna prejeto nadomestilo za izboljšanje kreditne kakovosti (65 DE) časovno sorazmerno, obračuna obresti na pripoznano sredstvo z uporabo metode efektivnih obresti in pripozna morebitne izgube zaradi oslabitve za pripoznana sredstva. Kot primer slednjega predpostavimo, da bo v naslednjem letu nastala izguba zaradi oslabitve posojil, ki predstavljajo podlago, v višini 300 DE. Podjetje zmanjša pripoznano sredstvo za 600 DE (300 DE v zvezi z njegovim obdržanim deležem in 300 DE v zvezi z dodatno nadaljnjo udeležbo, ki izhaja iz podreditve njegovega obdržanega deleža za potrebe kreditnih izgub) in pripoznano obveznost za 300 DE. Čisti rezultat je vknjižba v breme poslovnega izida za izgubo zaradi oslabitve v višini 300 DE.