V Prilogi B se B1., B5., B9., B10., B22. in B27. člen spremenijo tako, da se glasijo, kot sledi, izbrišeta se naslov nad B4. členom in B4. člen ter dodajo naslov nad B8.A členom in B8.A–B8.J člen:
6. člen od podjetja zahteva, da razvrsti finančne instrumente v razrede, ki ustrezajo naravi razkritih informacij in upoštevajo značilnosti teh finančnih instrumentov. Razrede, opisane v 6. členu, določi podjetje in se zato razlikujejo od kategorij finančnih instrumentov, določenih v MSRP 9 (ki določa, kako se merijo finančni instrumenti in kdaj se pripoznajo spremembe poštene vrednosti).
21. člen zahteva razkritje podlage (ali podlag) za merjenje, uporabljene za pripravo računovodskih izkazov, in drugih uporabljenih računovodskih usmeritev, ki so pomembne za razumevanje računovodskih izkazov. V primeru finančnih instrumentov lahko taka razkritja vključujejo:
(a)
za finančne obveznosti, določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida:
(i)
naravo finančnih obveznosti, za katere je podjetje določilo, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
(ii)
merila za tako določitev finančnih obveznosti ob začetnem pripoznanju; in
(iii)
kako podjetje izpolnjuje pogoje iz 4.2.2. člena MSRP 9 za tako določitev;
(aa)
za finančna sredstva, določena kot merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida:
(i)
naravo finančnih sredstev, za katera je podjetje določilo, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida; in
(ii)
kako podjetje izpolnjuje merila iz 4.1.5. člena MSRP 9 za tako določitev;
(c)
ali so običajni nakupi in prodaje finančnih sredstev obračunani po datumu sklenitve posla ali po datumu poravnave posla (glej 3.1.2. člen MSRP 9);
35.F(b) člen zahteva razkritje informacij o tem, kako je podjetje opredelilo neplačilo za različne finančne instrumente, ter o razlogih za izbiro takih opredelitev. V skladu s 5.5.9. členom MSRP 9 se mora pri ugotavljanju, ali bi se morale pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, upoštevati povečanje tveganja neplačila od začetnega pripoznanja. Informacije o opredelitvah neplačila, ki jih uporablja podjetje, ki bodo uporabnikom računovodskih izkazov pomagale razumeti, kako podjetje uporablja zahteve MSRP 9 glede pričakovanih kreditnih izgub, lahko vključujejo:
(a)
kvalitativne in kvantitativne dejavnike, upoštevane pri opredelitvi neplačila;
(b)
podatek, ali so se za različne vrste finančnih instrumentov uporabljale različne opredelitve, in
(c)
predpostavke o stopnji okrevanja (tj. število finančnih sredstev, pri katerih se plačila ponovno redno izvajajo) po tem, ko je pri finančnem sredstvu prišlo do dogodka neplačila.
Da bi se uporabnikom računovodskih izkazov pomagalo pri ocenjevanju politik podjetja v zvezi s prestrukturiranjem in spremembami, 35.F(f)(i) člen zahteva razkritje informacij o tem, kako podjetje spremlja obseg, v katerem se popravek vrednosti za izgubo pri finančnih sredstvih, ki se je prej razkrival v skladu s 35.F(f)(i) členom, nato meri po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, v skladu s 5.5.3. členom MSRP 9. Kvantitativne informacije, ki bodo uporabnikom računovodskih izkazov pomagale pri razumevanje poznejšega povečanja kreditnega tveganja pri spremenjenih finančnih sredstvih, lahko vključujejo informacije o spremenjenih finančnih sredstvih, ki izpolnjujejo merila iz 35.F(f)(i) člena, pri katerih se popravek vrednosti za izgubo ponovno meri po znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja (tj. stopnja poslabšanja).
V 35.G(a) členu se zahteva razkritje informacij o podlagi za vhodne podatke in predpostavke ter o tehnikah ocenjevanja, ki se uporabljajo za zahteve glede oslabitev iz MSRP 9. Predpostavke in vhodni podatki, ki jih podjetje uporablja za merjenje pričakovanih kreditnih izgub ali ugotavljanje obsega povečanj kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, lahko vključujejo informacije, pridobljene na podlagi notranjih preteklih podatkov ali bonitetnih poročil, in predpostavke o pričakovanem obdobju trajanja finančnih instrumentov in času prodaje zavarovanja s premoženjem.
V skladu s 35.H členom mora podjetje pojasniti razloge za spremembe popravka vrednosti za izgubo v obdobju. Poleg uskladitve od začetnega stanja do končnega stanja popravka vrednosti za izgubo bo morda potrebna tudi besedna obrazložitev sprememb. Ta besedna obrazložitev lahko vsebuje analizo razlogov za spremembe popravka vrednosti v obdobju, vključno s:
(b)
obsegom kupljenih ali izdanih finančnih instrumentov; in
(c)
velikostjo pričakovanih kreditnih izgub.
Za obveze iz posojil in pogodbe o finančnem poroštvu se popravek vrednosti za izgubo pripozna kot rezervacija. Podjetje bi moralo razkrivati informacije o spremembah popravka vrednosti za finančna sredstva ločeno od tistih za obveze iz posojil in pogodbe o finančnem poroštvu. Vendar, če finančni instrument vključuje tako sestavino posojila (tj. finančno sredstvo) kot neizkoriščene obveze (tj. obvezo iz posojil) in podjetje ne more ločeno opredeliti pričakovanih kreditnih izgub za sestavino obveze iz posojil in za sestavino finančnega sredstva, bi se morale pričakovane kreditne izgube za obvezo iz posojil pripoznati skupaj s popravkom vrednosti za izgubo pri finančnem sredstvu. Pričakovane kreditne izgube bi se morale v obsegu, v katerem kombinirane pričakovane kreditne izgube presegajo bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva, pripoznati kot rezervacija.
V 35.K členu se zahteva razkritje informacij, ki bodo uporabnikom računovodskih izkazov omogočile razumevanje učinka zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti na znesek pričakovanih kreditnih izgub. Podjetju ni treba razkriti informacij o pošteni vrednosti zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti niti mu ni treba kvantificirati točne vrednosti zavarovanja s premoženjem, ki je bilo vključeno v izračun pričakovanih kreditnih izgub (tj. izgub v primeru neplačila).
Besedni opis zavarovanja s premoženjem in njegovih učinkov na zneske pričakovanih kreditnih izgub lahko vključuje informacije o:
(a)
glavnih vrstah zavarovanja s premoženjem v posesti kot jamstvo in drugih izboljšav kreditne kakovosti (primeri slednjih so poroštva, kreditni izvedeni finančni instrumenti in pogodbe o pobotu, ki ne izpolnjujejo pogojev za izravnavo v skladu z MRS 32);
(b)
obsegu zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti ter njegovem pomenu v smislu popravka vrednosti za izgubo;
(c)
politikah in procesih za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem ter drugih izboljšav kreditne kakovosti;
(d)
glavnih vrstah nasprotnih strank pri zavarovanju s premoženjem in drugih izboljšavah kreditne kakovosti ter njihovi kreditni sposobnosti; in
(e)
koncentracijah tveganj znotraj zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti.
V 35.M členu se zahteva razkritje informacij o izpostavljenosti podjetja kreditnemu tveganju in o pomembnih koncentracijah kreditnega tveganja na datum poročanja. Do koncentracije kreditnega tveganja pride, kadar se večje število nasprotnih strank nahaja v določeni geografski regiji ali se ukvarja s podobnimi dejavnostmi in ima podobne ekonomske značilnosti, kar pomeni, da bi spremembe gospodarskih ali drugih pogojev podobno vplivale na njihovo sposobnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Podjetje bi moralo zagotoviti informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo, da se zavedajo, ali obstajajo skupine ali portfelji finančnih instrumentov s posebnimi značilnostmi, ki bi lahko vplivale na velik del te skupine finančnih instrumentov, kot je koncentracija izpostavljenosti določenim tveganjem. To bi lahko na primer vključevalo skupine finančnih instrumentov s podobnim razmerjem med posojilom in vrednostjo zastavljenega premoženja ali s podobno geografsko lokacijo, sektorjem ali vrsto izdajatelja.
Število razredov kreditnega tveganja, ki se uporabljajo za razkrivanje informacij v skladu s 35.M členom, mora biti skladno s številom, ki ga podjetje sporoči ključnemu poslovodnemu osebju za namene obvladovanja kreditnega tveganja. Če so informacije glede prekoračenih rokov zapadlosti edine razpoložljive informacije, specifične za posojilojemalca, in jih podjetje uporablja za oceno, ali se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja znatno povečalo v skladu s 5.5.10. členom MSRP 9, mora podjetje za taka finančna sredstva zagotoviti analizo po stanjih prekoračitve roka zapadlosti.
Če je podjetje merilo pričakovane kreditne izgube na skupni podlagi, morda ne bo moglo razporediti bruto knjigovodske vrednosti posameznih finančnih sredstev ali izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri obvezah iz posojil in pogodbah o finančnem poroštvu v razrede kreditnega tveganja, za katere se pripoznajo pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja. V takem primeru bi moralo podjetje za tiste finančne instrumente, ki se lahko neposredno razvrstijo v določen razred kreditnega tveganja, uporabiti zahtevo iz 35.M člena in ločeno razkriti bruto knjigovodsko vrednost finančnih instrumentov, za katere so se pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja merile na skupni podlagi.
35.K(a) in 36.(a) člen zahtevata razkritje zneska, ki najbolj natančno predstavlja največjo izpostavljenost podjetja kreditnemu tveganju. Za finančno sredstvo je to običajno bruto knjigovodska vrednost, in sicer brez:
(b)
morebitnih izgub zaradi oslabitve, pripoznanih v skladu z MSRP 9.
Dejavnosti, ki povzročajo kreditno tveganje in s tem povezano največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju, vključujejo med drugim:
(a)
odobritev posojil strankam in polaganje depozitov pri drugih podjetjih. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju je v teh primerih knjigovodska vrednost zadevnih finančnih sredstev.
Tveganje spremembe obrestne mere izhaja iz obrestovanih finančnih instrumentov, pripoznanih v izkazu finančnega položaja (npr. pridobljeni ali izdani dolžniški instrumenti), ter iz nekaterih finančnih instrumentov, ki niso pripoznani v izkazu finančnega položaja (npr. nekatere obveze iz posojil).
V skladu s 40.(a) členom se občutljivost poslovnega izida (ki na primer izhaja iz instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida) razkrije ločeno od občutljivosti drugega vseobsegajočega donosa (ki na primer izhaja iz naložb v kapitalske instrumente, pri katerih se spremembe poštene vrednosti predstavijo v drugem vseobsegajočem donosu).