1. Če naj bi bil otrok posvojen po premestitivi otroka v državo sprejema in osrednji organ te države meni, da ni v otrokovo korist, da ostane pri predvidenih posvojiteljih, mora ta osrednji organ ukreniti vse potrebno, da zaščiti otroka, natančneje pa:
a) poskrbeti, da se otrok odvzame predvidenim posvojiteljem in se zanj uredita začasna vzgoja in varstvo;
b) v posvetovanju z osrednjim organom matične države brez odlašanja oskrbeti za novo nastanitev otroka z namenom posvojitve ali če to ni ustrezno, poskrbeti za drugo dolgoročno vzgojo in varstvo; posvojitev ne sme biti izvedena, dokler osrednji organ matične države ni ustrezno obveščen o novih predvidenih posvojiteljih;
c) poskrbeti za otrokovo vrnitev, če je to v njegovo korist, kot zadnjo možnost.
2. Z otrokom se je treba, upoštevaje njegovo starost in zrelost, posvetovati, in če je to primerno, pridobiti njegovo soglasje glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti po tem členu.