Posvojitev se po tej konvenciji izvede, le če so pristojni organi matične države:
a) ugotovili, da se otrok lahko posvoji;
b) ugotovili, potem ko so ustrezno preučili možnosti za namestitev otroka v matični državi, da je meddržavna posvojitev v korist otroka;
c) se prepričali,
1. da so bile osebe, institucije in organi, katerih soglasje je potrebno za posvojitev, deležni posvetovanja, če je to potrebno, ter da so bili ustrezno obveščeni o posledicah njihovega soglasja, še posebej o tem, ali bo posvojitev povzročila prenehanje pravnega razmerja med otrokom in njegovo matično družino ali ne;
2. da so te osebe, institucije in organi dali to soglasje prostovoljno, v zahtevani pravni obliki ter pisno izraženo ali potrjeno;
3. da soglasje ni bilo pridobljeno s plačilom ali kakršnim koli nadomestilom ter da ni bilo umaknjeno in
4. da je mati, če se to zahteva, dala svoje soglasje šele po rojstvu otroka, ter
d) se prepričali, upoštevaje starost in stopnjo zrelosti otroka,
1. da je bil otrok deležen posvetovanja in ustreznih informacij o posledicah posvojitve in njegovega soglasja za posvojitev, če se tako soglasje zahteva,
2. da so bile upoštevane otrokove želje in mnenja,
3. da je bilo otrokovo soglasje za posvojitev, če se to zahteva, dano prostovoljno, v zahtevani pravni obliki ter pisno izraženo ali potrjeno ter
4. da soglasje ni bilo pridobljeno s plačilom ali kakršnim koli nadomestilom.